| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko delo
Blažka Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Ključne besede: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 463; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)

2.
Strah dovoljuje mobing na delovnem mestu
Romana Sprager, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu, mobing, je vedno bolj aktualna problematika današnjega časa. Potrebno se je s problemom soočiti in ga v dobro vseh vključenih, v najkrajšem času odpraviti oziroma ga preventivno preprečiti. Kdo so največkrat žrtve, od koga so največkrat trpinčene in kako ravnati v primeru trpinčenja na delovnem mestu, je naloga vseh, ki se zavedamo problema, da žrtvam pomagamo in jih v tem ne puščamo samih. Mobing je z vidika človekovega dostojanstva neetično dejanje in ima na organizacijo negativen vpliv. Ta negativen vpliv se odraža kot nezadovoljstvo zaposlenih, slabem organizacijskem vzdušju, absentizmu in dolgoročno posledično tudi zdravju zaposlenih ter rezultatih dela. Opravljena raziskava je pokazala, da se problem mobinga, odraža predvsem v nezadostnem informiranju in znanju zaposlenih s področja mobinga oziroma njegovi ozaveščenosti. Vsi vključeni v procesu mobinga se ne zavedajo tako svojih dejanj, odgovornosti ter na drugi strani svojih pravic. Okolica na trpinčenje ne odreagira pravočasno zaradi strahu ali neznanja, zaradi česar je problem še toliko večji. Implementacija informiranja, izobraževanja in usposabljanje zaposlenih, bi bistveno zmanjšalo razsežnost problema, prav tako zavedanje vodilnih v podjetju, da navsezadnje so največje bogastvo podjetja ravno zaposleni, zato bi bilo potrebno graditi na izboljšanju organizacijske klime, odnosov in povečati skrb za njihovo zdravje in dobro počutje.
Ključne besede: - Mobing - Trpinčenje na delovnem mestu - Šikaniranje - Upravljanje organizacijskega vedenja - Organizacijska kultura
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1458; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (918,42 KB)

3.
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalca
Mateja Kamenšek Gornik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Ključne besede: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 3608; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

4.
Vloga kadrovskih služb pri obvladovanju mobbinga : magistrsko delo
Maja Tuškej, 2007, magistrsko delo

Ključne besede: mobing, nasilje na delovnem mestu, šikaniranje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 1614; Prenosov: 52

5.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO V DELOVNIH RAZMERJIH
Vesna Rebernik Jamnik, 2011, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je delovnopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja zagotovljeno po delovnem, civilnem in kazenskem pravu. Problem, ki ga izpostavlja magistrsko delo v prvem poglavju, se nanaša na vprašanje, ali je kazenskopravno varstvo v delovnih razmerjih primerno in učinkovito, upoštevajoč, da je značilnost kazenskega prava represija, delovnega prava pa odnos zaupnosti, podrejenosti in lojalnosti. Magistrsko delo v drugem poglavju obravnava kazenskopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja po kazenskem zakoniku, in sicer normativno ureditev štirih kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, s prikazom obstoječe sodne prakse in primerjalnopravno ureditev. Novost v naši kazenski zakonodaji sta kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu in zaposlovanja na črno, ki sta tudi opisani. V zadnjih letih je nasilje na delovnem mestu postalo ena od največjih nevarnosti v delovnem okolju, s katero se srečuje vse več zaposlenih, kar je opisano v tretjem poglavju. V četrtem poglavju je predstavljen mobbing kot posebna oblika psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu, njegove pojavne oblike, vzroki zanj ter njegove posledice. Nekateri avtorji za izraz mobbing uporabljajo tudi izraz šikaniranje, v delovnopravni zakonodaji pa so ta izraz prevedli kot trpinčenje na delovnem mestu. V tem poglavju je tudi opisano pravno varstvo zaščite delavcev pred mobbingom v Evropski uniji in v Sloveniji. Zaposlovanje na črno je segment tako imenovane sive ekonomije. V Sloveniji je za leto 2004/05 delež sive ekonomije ocenjen na 27,4 % BDP, kar ima negativne posledice za celotno družbo. V petem poglavju so podrobneje predstavljene zakonske norme, ki opredeljujejo zaposlovanje na črno, službe za odkrivanje, preprečevanje in sankcioniranje zaposlovanja na črno.
Ključne besede: delovno pravo, kazensko pravo, kaznivo dejanje zoper delovno razmerje, mobbing na delovnem mestu, šikaniranje, trpinčenje, pravno varstvo, zaposlovanje na črno, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 10.05.2011; Ogledov: 4992; Prenosov: 918
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

6.
Pravne in strokovne podlage za varstvo in zdravje pri delu v RS iz vidika preventive nasilja in trpičenja na delovnem mestu : diplomsko delo
Jasmina Oplotnik, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diploma, ki jo imate pred seboj je pogojena z osebnimi izkušnjami, ki sem jih imela v podjetju, v katerem sem zaposlena. Laţi, podtikanja, šikaniranja, vse to je pripeljalo tako daleč, da sem začela iskati izgovore, da mi nebi bilo treba iti v sluţbo. Ko so se stvari uredile sem se obrnila nazaj in razmislila, kolikšna izguba je bila to za moje podjetje, zamislila sem se, koliko takšnih primerov se še dogaja in kakšno ekonomsko škodo trpi podjetje zaradi nasilja in trpinčenja. V diplomi sem opisala oblike nasilja, pojavnost nasilja, kdo so vršilci in kdo tarče nasilja, posledice nasilja, posledice trpinčenja. Osredotočila sem se na vidik zakonodaje v povezavi nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, uresničevanjem načela enakega obravnavanja na delovnem mestu in na posebno zaščito delavcev. V zaključnem delu diplome je anketa, ki sem jo naredila in uporabila kot tehniko za mojo krajšo raziskavo nasilja in trpinčenja na delovnem mestu med nekaj delavkami delovne organizacije, v kateri delam. Anketa je dala zanimive rezultate v kombinaciji z anekdotami teh istih delavk o njihovih izkušnjah nasilja in trpinčenja na delovnem mestu. Na koncu sem dodala poglavje z nekaj mislimi o tem, kako preprečevati in ustaviti trpinčenje na delovnem mestu.
Ključne besede: viktimizacija, absentizem, stres na delovnem mestu, mobibing, šikaniranje
Objavljeno v DKUM: 05.05.2011; Ogledov: 2168; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1001,89 KB)

7.
POJAVLJANJE MOBBINGA MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVSTVENI NEGI NA ONKOLOŠKEM INŠTITUTU
Matjaž Trupi, 2009, diplomsko delo

Opis: Mobbing je velik problem družbe, organizacije, kjer se pojavi in posameznikov, ki jih prizadene. Ima obsežne posledice, ki jih je težko omejiti, zato je glavnino dela v boju proti mobbingu potrebno opraviti v preprečevanju pojavljanja. Rezultati raziskave kažejo, da se z žrtvijo v zdravstveni negi na Onkološkem inštitutu identificira 37,0 % anketirancev. Največkrat so žrtve tisti, ki so na Onkološkem inštitutu zaposleni manj kot eno leto, ženske, srednješolsko izobraženi in zaposleni za nedoločen čas. Vse žrtve mobbinga na Onkološkem inštitutu doživljajo negativne posledice na psihičnem počutju, v veliki meri pa vpliva tudi na kvaliteto dela. V posameznih primerih anketiranci poročajo o nižji kvaliteti dela zaradi konfliktov in tudi o ogroženosti bolnikove varnosti in življenja. V ustrezen odziv na mobbing neposrednega vodje zaupa 53,4 % anketirancev, v ustrezen odziv vodstva pa 16,4 % anketirancev.
Ključne besede: Mobbing, zdravstvena nega, Onkološki inštitut, šikaniranje, nasilje na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 17.07.2009; Ogledov: 3406; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (702,57 KB)

Iskanje izvedeno v 13.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici