| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zloraba procesnih pravic v civilnih postopkih z analizo sodne prakse
Monika Pušaver, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zlorabe procesnih pravic v civilnih postopkih. Gre za problem, ki je po pregledu sodne prakse Višjih in Vrhovnega sodišča pri nas, na žalost dokaj pogost. Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo vestnosti in poštenja, ki pravi, da lahko stranka izkoristi vse svoje procesne pravice z namenom varstva svojih interesov, hkrati pa v skladu z načeli morale nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo zaradi tega, da bi nekomu drugemu škodoval. Omenjeno temeljno načelo vsebuje več ožjih pravil in načel, ki jih nekateri teoretiki obravnavajo tudi samostojno, in sicer sta to načeli resnicoljubnosti in popolnosti ter načelo prepovedi zlorabe pravic. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 11. členu določa, da mora sodišče onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, hkrati pa določa tudi sankcije, v kolikor do zlorabe vseeno pride. V sklopu 11. člena ZPP so v diplomski nalogi podrobno predstavljeni primeri zlorabe procesnih pravic iz sodne prakse, in sicer: zloraba pravice do tožbe oz. sodnega varstva, kršitev načela resnicoljubnosti oz. materialne resnice, izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka ter konstruiranje pristojnosti. V sodni praksi se pojavljata še dva primera zlorabe procesnih pravic, ki ne sodita v 11. člen ZPP, to sta: nedovoljena razpolaganja strank in žalitve sodišča, strank ter drugih udeležencev. Posamezni primeri zlorabe so uprizorjeni tudi s primeri iz sodne prakse. Nato je na kratko opisana še vloga odvetnika pri zlorabi procesnih pravic, preventivni ukrepi zoper zlorabe procesnih pravic, ter sankcije za primer, da do zlorabe vendarle pride. 13. marca 2017 je začela veljati Novela ZPP-E, ki se uporablja od 14. septembra 2017. Čeprav je novela obširna, temeljnih izhodišč in strukture v ureditvi pravdnega postopka ne spreminja. Kljub temu pa se je z novelo nekoliko spremenil 11. člen ZPP, zato je v diplomski nalogi prikazana primerjava 11. člena ZPP pred in po uveljavitvi novele.
Ključne besede: ZPP, zloraba pravice, šikaniranje, sodno varstvo, pravdni postopek, nedovoljena razpolaganja, novela ZPP-E, sankcije za kršitev pravic.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 1991; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (761,96 KB)

2.
Strah dovoljuje mobing na delovnem mestu
Romana Sprager, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu, mobing, je vedno bolj aktualna problematika današnjega časa. Potrebno se je s problemom soočiti in ga v dobro vseh vključenih, v najkrajšem času odpraviti oziroma ga preventivno preprečiti. Kdo so največkrat žrtve, od koga so največkrat trpinčene in kako ravnati v primeru trpinčenja na delovnem mestu, je naloga vseh, ki se zavedamo problema, da žrtvam pomagamo in jih v tem ne puščamo samih. Mobing je z vidika človekovega dostojanstva neetično dejanje in ima na organizacijo negativen vpliv. Ta negativen vpliv se odraža kot nezadovoljstvo zaposlenih, slabem organizacijskem vzdušju, absentizmu in dolgoročno posledično tudi zdravju zaposlenih ter rezultatih dela. Opravljena raziskava je pokazala, da se problem mobinga, odraža predvsem v nezadostnem informiranju in znanju zaposlenih s področja mobinga oziroma njegovi ozaveščenosti. Vsi vključeni v procesu mobinga se ne zavedajo tako svojih dejanj, odgovornosti ter na drugi strani svojih pravic. Okolica na trpinčenje ne odreagira pravočasno zaradi strahu ali neznanja, zaradi česar je problem še toliko večji. Implementacija informiranja, izobraževanja in usposabljanje zaposlenih, bi bistveno zmanjšalo razsežnost problema, prav tako zavedanje vodilnih v podjetju, da navsezadnje so največje bogastvo podjetja ravno zaposleni, zato bi bilo potrebno graditi na izboljšanju organizacijske klime, odnosov in povečati skrb za njihovo zdravje in dobro počutje.
Ključne besede: - Mobing - Trpinčenje na delovnem mestu - Šikaniranje - Upravljanje organizacijskega vedenja - Organizacijska kultura
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 585; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (918,42 KB)

3.
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalca
Mateja Kamenšek Gornik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Ključne besede: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1833; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

4.
Šikaniranje na delovnem mestu - analiza značilnosti pojava in težave pri dokazovanju kaznivega dejanja šikaniranja
Sanja Nađ, 2016, magistrsko delo

Opis: Dobri odnosi na delovnem mestu delavcu omogočijo preživljanje časa v prijetnem delovnem okolju, ga spodbujajo k delu in so ključnega pomena za uspešno opravljeno delo. A mnogokrat na delovnem mestu prihaja tudi do nerešenih konfliktov, ki pa lahko vodijo do nasilnega vedenja. Ena od oblik nasilja je tudi šikaniranje na delovnem mestu. »Šikaniranje« je skupni izraz za psihično (čustveno) nasilje, izsiljevanje, nadlegovanje, trpinčenje na delovnem mestu in je prevod mednarodnega izraza »mobbing«. V Sloveniji smo izraz mobbing v 4. odstavku 7. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 2013) definirali kot trpinčenje na delovnem mestu, v 197. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, 2008) pa kot šikaniranje na delovnem mestu. Magistrsko delo obravnava šikaniranje na delovnem mestu od zaznave, prepoznave, prijave, nakar sledi (naj)težji del, to je dokazovanje kaznivega dejanja šikaniranja. Namen naloge je na podlagi dostopne literature predstaviti proces in značilnosti pojava ter podati nekaj predlogov, ki bi prispevali k lažjemu prepoznavanju, odkrivanju in posledično dokazovanju obravnavanega pojava. Osrednji problem proučevanja je ugotoviti zaznavanje, prepoznavanje in ukrepanje javnih uslužbencev v Pomurju glede šikaniranja, mobbinga. Raziskava, ki je predstavljena, je bila opravljena na večjem številu javnih uslužbencev na izbranih enotah v Pomurju. Raziskava je pokazala, da med moškimi in ženskami ne prihaja do statistično značilnih razlik glede izbire žrtve (spol ne vpliva na izbiro žrtve). Prav tako je raziskava pokazala, da so Pomurci v večjem številu šikanirani s strani nadrejenih. Večina jih je mnenja, da so dovolj ozaveščeni o pojavu in vedo, kako ukrepati, ko postanejo žrtev šikaniranja, mobbinga. Rezultati raziskave nam tudi kažejo, da je šikaniranje v sodnem postopku težko dokazljivo in se zaradi strahu pred izgubo službe ne odločajo za tožbo šikaniranja.
Ključne besede: delovna mesta, zaposleni, šikaniranje, mobing, storilci, žrtve, zaznava, dokazi, magistrska dela
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 2520; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
VZGOJITELJICA KOT ŽRTEV NASILJA
Rhiannon Rose Jelen, 2014, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom je raziskano, ali se nad vzgojitelji vrši nasilje, katere so vrste nasilja, kdo nasilje izvaja, ali se v primeru nasilja sploh ukrepa in kako ter kakšne so posledice, ki jih pušča nasilje. Na podlagi različne strokovne literature so predstavljene različne vrste nasilja, ki se pojavljajo na delovnem mestu. S teoretičnega vidika poznamo več vrst in oblik nasilja, ki se razlikujejo glede na trajanja nasilja na delovnem mestu. V primeru kratkotrajnega oz. redkega pojava nasilja gre za šikaniranje, če pa se nasilje pojavlja šest mesecev in več, gre za mobing. V diplomskem delu je bilo s pomočjo anketne raziskave ugotovljeno, da je v vrtcih prisotnega največ psihičnega nasilja, ki se ga največkrat poslužujejo nadrejeni in sodelavci zaradi različnih interesov. Pri tem sta vprašljiva prav moralni nivo posameznika in nezrelost individuuma glede na delo, ki ga opravlja, in odgovornosti, ki se jih redki zavedajo. Namen diplomskega dela je prav tako seznaniti ljudi, kaj spada pod nasilje in kako ukrepati v primeru le-tega.
Ključne besede: vzgojitelj, nasilje, konflikt, mobing, šikaniranje
Objavljeno: 12.12.2014; Ogledov: 1106; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

6.
IZPOSTAVLJENOST RAZLIČNIH CILJNIH SKUPIN MOBINGU
Anita Malovrh, 2012, diplomsko delo

Opis: Mobing pomeni psihično in čustveno nasilje in je močno povezano z neetično komunikacijo. Gre za napad na človekovo dostojanstvo v obliki nasilja – toda ne fizičnega, ampak veliko volj pretanjenega in prikritega, v obliki nasilja besed in odnosov, kateri lahko, kakor so potrdile vse do sedaj opravljene raziskave, tudi ubija. Največkrat se kot vzrok omenja slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Ker je to za žrtev zelo travmatična izkušnja, ji lahko povzroči hude mentalne in psihosomatske posledice, ki jih občuti tudi njena družina. Ker gre za tako resen problem, je preventiva izrednega pomena. Treba je vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem. Izpostavljenost različnih skupin mobingu je v današnjem času zelo aktualna tema, zato se mi je zdela zelo primerna za obravnavo v diplomskem delu. Fizično nasilje so zamenjale bolj prefinjene oblike psihičnega nasilja, katerega posledice so neprimerno večje, pa tudi odkriti jih je težje. Bolj ko je družba tekmovalna, večji je boj za »oblast« in hujši je boj za preživetje, večja je nevarnost za pojav mobinga. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče mobing preprečevati. Zato je pomembno pravočasno prepoznati ta pojav, ter učinkovito pristopiti k preprečitvi psihičnega nasilja na delovnem mestu. V diplomski nalogi sem se posvetila raziskovanju, katere so tiste različne skupine zaposlenih, kateri so najbolj izpostavljeni mobingu. Največkrat so to mlade ženske, katere so visoko izobražene in ki ne zasedajo vodstvene funkcije v podjetju. Raziskovalni del sem opravila z anonimno anketo, katero sem razdelila med različne skupine zaposlenih in sicer od delavcev v proizvodnji in snažilk, srednjega managementa in do samega višjega managementa. Želeli smo raziskati, katere so tiste skupine ljudi, katere so najbolj izpostavljene mobingu. Iz raziskave smo ugotovili da so to predvsem ženske in višje izobraženi zaposleni. Zanimalo nas je tudi kje je mobing bolj prisoten: v gospodarstvu ali v javni upravi? Žal je prisoten v obeh vejah, v javni upravi ga zasledimo celo nekaj več. Ne pojavlja se med zaposlenimi na nižjih in preprostejših delovnih mestih. Višja kot so delovna mesta, več ga je. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. Teoretični del obsega uvod, predstavitev problema in teorije. Praktični del pa vsebuje anketo in njeno strukturno razčlenitev, ter na koncu zaključek.
Ključne besede: mobing, šikaniranje, psihično in čustveno nasilje, konflikt, izpostavljenost.
Objavljeno: 17.01.2013; Ogledov: 1489; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (955,88 KB)

7.
Mobbing : kriminalistični vidik
Petra Dolinar, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: mobing, psihično nasilje, fizično nasilje, šikaniranje, delovno mesto, storilci, žrtve, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 2687; Prenosov: 177
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Vloga kadrovskih služb pri obvladovanju mobbinga : magistrsko delo
Maja Tuškej, 2007, magistrsko delo

Ključne besede: mobing, nasilje na delovnem mestu, šikaniranje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1178; Prenosov: 52

9.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO V DELOVNIH RAZMERJIH
Vesna Rebernik Jamnik, 2011, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je delovnopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja zagotovljeno po delovnem, civilnem in kazenskem pravu. Problem, ki ga izpostavlja magistrsko delo v prvem poglavju, se nanaša na vprašanje, ali je kazenskopravno varstvo v delovnih razmerjih primerno in učinkovito, upoštevajoč, da je značilnost kazenskega prava represija, delovnega prava pa odnos zaupnosti, podrejenosti in lojalnosti. Magistrsko delo v drugem poglavju obravnava kazenskopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja po kazenskem zakoniku, in sicer normativno ureditev štirih kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, s prikazom obstoječe sodne prakse in primerjalnopravno ureditev. Novost v naši kazenski zakonodaji sta kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu in zaposlovanja na črno, ki sta tudi opisani. V zadnjih letih je nasilje na delovnem mestu postalo ena od največjih nevarnosti v delovnem okolju, s katero se srečuje vse več zaposlenih, kar je opisano v tretjem poglavju. V četrtem poglavju je predstavljen mobbing kot posebna oblika psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu, njegove pojavne oblike, vzroki zanj ter njegove posledice. Nekateri avtorji za izraz mobbing uporabljajo tudi izraz šikaniranje, v delovnopravni zakonodaji pa so ta izraz prevedli kot trpinčenje na delovnem mestu. V tem poglavju je tudi opisano pravno varstvo zaščite delavcev pred mobbingom v Evropski uniji in v Sloveniji. Zaposlovanje na črno je segment tako imenovane sive ekonomije. V Sloveniji je za leto 2004/05 delež sive ekonomije ocenjen na 27,4 % BDP, kar ima negativne posledice za celotno družbo. V petem poglavju so podrobneje predstavljene zakonske norme, ki opredeljujejo zaposlovanje na črno, službe za odkrivanje, preprečevanje in sankcioniranje zaposlovanja na črno.
Ključne besede: delovno pravo, kazensko pravo, kaznivo dejanje zoper delovno razmerje, mobbing na delovnem mestu, šikaniranje, trpinčenje, pravno varstvo, zaposlovanje na črno, sodna praksa
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 4244; Prenosov: 834
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
Pravne in strokovne podlage za varstvo in zdravje pri delu v RS iz vidika preventive nasilja in trpičenja na delovnem mestu : diplomsko delo
Jasmina Oplotnik, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diploma, ki jo imate pred seboj je pogojena z osebnimi izkušnjami, ki sem jih imela v podjetju, v katerem sem zaposlena. Laţi, podtikanja, šikaniranja, vse to je pripeljalo tako daleč, da sem začela iskati izgovore, da mi nebi bilo treba iti v sluţbo. Ko so se stvari uredile sem se obrnila nazaj in razmislila, kolikšna izguba je bila to za moje podjetje, zamislila sem se, koliko takšnih primerov se še dogaja in kakšno ekonomsko škodo trpi podjetje zaradi nasilja in trpinčenja. V diplomi sem opisala oblike nasilja, pojavnost nasilja, kdo so vršilci in kdo tarče nasilja, posledice nasilja, posledice trpinčenja. Osredotočila sem se na vidik zakonodaje v povezavi nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, uresničevanjem načela enakega obravnavanja na delovnem mestu in na posebno zaščito delavcev. V zaključnem delu diplome je anketa, ki sem jo naredila in uporabila kot tehniko za mojo krajšo raziskavo nasilja in trpinčenja na delovnem mestu med nekaj delavkami delovne organizacije, v kateri delam. Anketa je dala zanimive rezultate v kombinaciji z anekdotami teh istih delavk o njihovih izkušnjah nasilja in trpinčenja na delovnem mestu. Na koncu sem dodala poglavje z nekaj mislimi o tem, kako preprečevati in ustaviti trpinčenje na delovnem mestu.
Ključne besede: viktimizacija, absentizem, stres na delovnem mestu, mobibing, šikaniranje
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1639; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1001,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici