Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Ključne besede: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 107
Celotno besedilo (844,65 KB)

Opis: Nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu, mobing, je vedno bolj aktualna problematika današnjega časa. Potrebno se je s problemom soočiti in ga v dobro vseh vključenih, v najkrajšem času odpraviti oziroma ga preventivno preprečiti. Kdo so največkrat žrtve, od koga so največkrat trpinčene in kako ravnati v primeru trpinčenja na delovnem mestu, je naloga vseh, ki se zavedamo problema, da žrtvam pomagamo in jih v tem ne puščamo samih. Mobing je z vidika človekovega dostojanstva neetično dejanje in ima na organizacijo negativen vpliv. Ta negativen vpliv se odraža kot nezadovoljstvo zaposlenih, slabem organizacijskem vzdušju, absentizmu in dolgoročno posledično tudi zdravju zaposlenih ter rezultatih dela. Opravljena raziskava je pokazala, da se problem mobinga, odraža predvsem v nezadostnem informiranju in znanju zaposlenih s področja mobinga oziroma njegovi ozaveščenosti. Vsi vključeni v procesu mobinga se ne zavedajo tako svojih dejanj, odgovornosti ter na drugi strani svojih pravic. Okolica na trpinčenje ne odreagira pravočasno zaradi strahu ali neznanja, zaradi česar je problem še toliko večji. Implementacija informiranja, izobraževanja in usposabljanje zaposlenih, bi bistveno zmanjšalo razsežnost problema, prav tako zavedanje vodilnih v podjetju, da navsezadnje so največje bogastvo podjetja ravno zaposleni, zato bi bilo potrebno graditi na izboljšanju organizacijske klime, odnosov in povečati skrb za njihovo zdravje in dobro počutje.
Ključne besede: - Mobing - Trpinčenje na delovnem mestu - Šikaniranje - Upravljanje organizacijskega vedenja - Organizacijska kultura
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1505; Prenosov: 280
Celotno besedilo (918,42 KB)

Opis: Dobri odnosi na delovnem mestu delavcu omogočijo preživljanje časa v prijetnem delovnem okolju, ga spodbujajo k delu in so ključnega pomena za uspešno opravljeno delo. A mnogokrat na delovnem mestu prihaja tudi do nerešenih konfliktov, ki pa lahko vodijo do nasilnega vedenja. Ena od oblik nasilja je tudi šikaniranje na delovnem mestu. »Šikaniranje« je skupni izraz za psihično (čustveno) nasilje, izsiljevanje, nadlegovanje, trpinčenje na delovnem mestu in je prevod mednarodnega izraza »mobbing«. V Sloveniji smo izraz mobbing v 4. odstavku 7. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 2013) definirali kot trpinčenje na delovnem mestu, v 197. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, 2008) pa kot šikaniranje na delovnem mestu. Magistrsko delo obravnava šikaniranje na delovnem mestu od zaznave, prepoznave, prijave, nakar sledi (naj)težji del, to je dokazovanje kaznivega dejanja šikaniranja. Namen naloge je na podlagi dostopne literature predstaviti proces in značilnosti pojava ter podati nekaj predlogov, ki bi prispevali k lažjemu prepoznavanju, odkrivanju in posledično dokazovanju obravnavanega pojava. Osrednji problem proučevanja je ugotoviti zaznavanje, prepoznavanje in ukrepanje javnih uslužbencev v Pomurju glede šikaniranja, mobbinga. Raziskava, ki je predstavljena, je bila opravljena na večjem številu javnih uslužbencev na izbranih enotah v Pomurju. Raziskava je pokazala, da med moškimi in ženskami ne prihaja do statistično značilnih razlik glede izbire žrtve (spol ne vpliva na izbiro žrtve). Prav tako je raziskava pokazala, da so Pomurci v večjem številu šikanirani s strani nadrejenih. Večina jih je mnenja, da so dovolj ozaveščeni o pojavu in vedo, kako ukrepati, ko postanejo žrtev šikaniranja, mobbinga. Rezultati raziskave nam tudi kažejo, da je šikaniranje v sodnem postopku težko dokazljivo in se zaradi strahu pred izgubo službe ne odločajo za tožbo šikaniranja.
Ključne besede: delovna mesta, zaposleni, šikaniranje, mobing, storilci, žrtve, zaznava, dokazi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 3738; Prenosov: 475
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Mobing pomeni psihično in čustveno nasilje in je močno povezano z neetično komunikacijo. Gre za napad na človekovo dostojanstvo v obliki nasilja – toda ne fizičnega, ampak veliko volj pretanjenega in prikritega, v obliki nasilja besed in odnosov, kateri lahko, kakor so potrdile vse do sedaj opravljene raziskave, tudi ubija. Največkrat se kot vzrok omenja slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Ker je to za žrtev zelo travmatična izkušnja, ji lahko povzroči hude mentalne in psihosomatske posledice, ki jih občuti tudi njena družina. Ker gre za tako resen problem, je preventiva izrednega pomena. Treba je vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem. Izpostavljenost različnih skupin mobingu je v današnjem času zelo aktualna tema, zato se mi je zdela zelo primerna za obravnavo v diplomskem delu. Fizično nasilje so zamenjale bolj prefinjene oblike psihičnega nasilja, katerega posledice so neprimerno večje, pa tudi odkriti jih je težje. Bolj ko je družba tekmovalna, večji je boj za »oblast« in hujši je boj za preživetje, večja je nevarnost za pojav mobinga. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče mobing preprečevati. Zato je pomembno pravočasno prepoznati ta pojav, ter učinkovito pristopiti k preprečitvi psihičnega nasilja na delovnem mestu. V diplomski nalogi sem se posvetila raziskovanju, katere so tiste različne skupine zaposlenih, kateri so najbolj izpostavljeni mobingu. Največkrat so to mlade ženske, katere so visoko izobražene in ki ne zasedajo vodstvene funkcije v podjetju. Raziskovalni del sem opravila z anonimno anketo, katero sem razdelila med različne skupine zaposlenih in sicer od delavcev v proizvodnji in snažilk, srednjega managementa in do samega višjega managementa. Želeli smo raziskati, katere so tiste skupine ljudi, katere so najbolj izpostavljene mobingu. Iz raziskave smo ugotovili da so to predvsem ženske in višje izobraženi zaposleni. Zanimalo nas je tudi kje je mobing bolj prisoten: v gospodarstvu ali v javni upravi? Žal je prisoten v obeh vejah, v javni upravi ga zasledimo celo nekaj več. Ne pojavlja se med zaposlenimi na nižjih in preprostejših delovnih mestih. Višja kot so delovna mesta, več ga je. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. Teoretični del obsega uvod, predstavitev problema in teorije. Praktični del pa vsebuje anketo in njeno strukturno razčlenitev, ter na koncu zaključek.
Ključne besede: mobing, šikaniranje, psihično in čustveno nasilje, konflikt, izpostavljenost.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2013; Ogledov: 1912; Prenosov: 184
Celotno besedilo (955,88 KB)

Ključne besede: mobing, nasilje na delovnem mestu, šikaniranje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 1653; Prenosov: 52