Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s pregledom praznikov, običajev, šeg in navad v Sloveniji, s katerimi se najpogosteje srečujejo predšolski otroci. Predstavljeni so najpomembnejši prazniki, s kratkim zgodovinskim pregledom in opisovanjem pomena praznikov in navad ob posameznem prazniku. V empiričnem delu smo analizirali, kakšna so stališča in razumevanje teme o praznikih med strokovnimi delavci v vrtcu in starši. Rezultati so pokazali, da strokovni delavci poznajo definicijo besede običaji, se zavedajo njenega pomena in so mnenja, da je prenašanje običajev na predšolskega otroka pomembno. S tovstno tematiko se strokovni delavci v vrtcu srečajo v povprečju večkrat na mesec. Raziskava je pokazala tudi, da strokovni delavci menijo, da se običaji znotraj družin razlikujejo. V vrtcu se najpogosteje pojavlja praznovanje praznikov, ki jih prinašajo dobri trije možje, materinski dan in valentinovo. Pomena praznikov in pomena prenašanja običajev na predšolskega otroka se zavedajo tudi starši, po njihovem mnenju običajem posvečajo dovolj pozornosti tako v družini kot v vrtcu. Znotraj družin se otroci z običaji srečajo večrat letno, praznovanja pa se od družine do družine razlikujejo. Najpogosteje družine predšolskega otroka praznujejo božič, veliko noč, rojstni dan in dan spomina na mrtve. Prazniki prav tako predstavljajo pomemben del kulturne dediščine, vendar se mnenja strokovnih delavcev in staršev razlikujejo glede tega, v katerem starostnem obdobju bi naj otroke seznanjali s temi vsebinami.
Ključne besede: družina, običaji, prazniki, šege in navade.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Diplomska seminarska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se srečamo z obravnavo praznikov in običajev, kot sestavnima deloma slovenske tradicije, saj predstavljata enega pomembnejših področij le-te. V slovenskem prostoru najdemo praznike, ki so prisotni povsod po svetu (božični, novoletni in velikonočni prazniki), izstopajo pa predvsem praznovanja, običaji, šege, navade in njihovi posamezni elementi (gregorjevo, jurjevo), ki jih ni mogoče zaslediti nikjer drugje po svetu in kažejo na pestrost in posebnost naše kulture. Vsi prazniki in običaji so skozi stoletja doživljali spremembe; nekatere smo že skorajda opustili, nekatere prevzeli iz drugih kultur, mnogim daje velik pomen in poudarek predvsem krščanstvo, spet drugi so nastali iz osnovnih človekovih potreb in se razvili v prave »domače« praznike (koline, trgatev), ki so priljubljeni pri vseh generacijah. Danes so praznovanja nekoliko drugačna kot so bila nekoč. Vedno več je javnih prireditev, ki so vezane na praznike in običaje, mnogi so postali vzrok za množično zapravljanje in za nepotrebna obdarovanja. Vsekakor pa so prazniki in običaji pomemben in nepogrešljiv del našega vsakdanjika in kulture, saj se preko njih zrcali odnos in pripadnost do našega kulturnega in naravnega sveta. Empirični del naloge zajema kvantitativno preučevanje (anketni vprašalnik) poznavanja in odnosa ljudi do praznikov in običajev danes. Anketni vprašalnik je bil izveden v letu 2005 in letu 2011 in se nanaša na ugotovitve in analizo o praznovanju ljudi, njihovem poznavanju in odnosu do praznikov, običajev in tradicije nasploh, zakaj so jim ti pomembni in kako bi jih bilo moč ohraniti v kar največji meri.
Ključne besede: prazniki, običaji, šege, navade, tradicija, praznovanja na Slovenskem
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 4810; Prenosov: 843
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: Poudarek diplomskega dela je na opisu življenjskih mejnikov posameznika, značilnih za Štajersko regijo. Navedeni so vsi večji dogodki, ki jih praznujemo v življenjskem ciklu, in sicer vse od rojstva do smrti. Na začetku diplomske naloge se seznanimo z osnovnimi pojmi, na katere se skozi nalogo sklicujemo. V nadaljevanju so s pomočjo literature opisane šege, navade in verovanja ob rojstvu, začetku in končanju šolanja, poroki, obletnicah ter smrti značilne za Slovenijo. Ob vsakem večjem dogodku je primerjava šeg in navad nekoč in danes. V nadaljevanju so nato s pomočjo intervjujev obrazložene specifične šege in navade na Štajerskem. Opazimo lahko, da so se nekatere šege in navade skozi čas pozabile, spremenile ali pa so na novo nastale. Za boljše prepoznavanje nekaterih običajev so med besedilom vključene fotografije.
Ključne besede: šege in navade, življenjski cikel, praznovanja, Štajerska, običaji
Objavljeno v DKUM: 21.09.2015; Ogledov: 6470; Prenosov: 734
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-Ormoških goric, katere pomemben del v vseh pogledih sta trta in vino. Izbrano območje je najprej geografsko opredeljeno in arheološko orisano, z zgodovinskega vidika pa je predstavljena še osnovna gospodarska panoga področja, ki je zaznamovala tamkajšnje ljudi in kulturo. Zajeti so drobci iz gospodarske zgodovine obeh središč obravnavanega območja, Ljutomera in Ormoža, opisanih pa je še nekaj posameznih krajev, katerih vinogradniški značaj se kaže že ob pogledu nanje. Omenjena je narodnopolitična vloga omenjenih središč, nekoliko podrobneje pa so predstavljene etnološke znamenitosti, ki obravnavani okoliš določajo in ga spet povezujejo z vinarstvom. Poleg domače obrti, značilne za območje Ljutomersko-Ormoških goric, je v nalogi zajet še opis najpomembnejših delovnih šeg in navad območja. Na koncu je pozornost posvečena kulinarični kulturi in značilnim sortam vin, saj je prav vino tisto, ki je oblikovalo tudi druge identitete tukajšnjih ljudi in pokrajine. Predstavljena je še arhitekturna dediščina, ki odlično dopolnjuje že tako dovršene sakralne in druge zgodovinsko pomembne zgradbe vinorodnega območja. V celotnem orisu se torej kot rdeča nit vleče integrativna prvina – vino in vse, kar je z njim povezano. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, ob vzporejanju dveh središč izbranega območja komparativna metoda, pri opisovanju in vzročnem razlaganju zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda, mestoma pa sta vsebovani še analiza in sinteza.
Ključne besede: kulturnozgodovinska podoba, Ljutomersko-Ormoške gorice, trta, vino, geografija, arheologija, ljudje, kultura, gospodarska zgodovina, vinogradniški značaj, narodnopolitična vloga, etnološke znamenitosti, vinarstvo, delovne šege in navade, kulinarična kultura, sorte vina, arhitekturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 2321; Prenosov: 426
Celotno besedilo (10,05 MB)

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomsko delo temelji na večtedenskem zbiranju nagrobnih besedil z dvanajstih pokopališč (Bakovci, Černelavci, Križevci pri Ljutomeru, Krog, Kupšinci, Markišavci, Murska Sobota, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica). Vsa nagrobna besedila so zapisana v 4. Poglavju, v nadaljevanju pa so poudarjena besedila, posvečena otrokom in mladim do tridesetega leta starosti. Diplomsko delo prinaša podrobno analizo nagrobnih besedil, namenjenih otrokom in mladim do tridesetega leta starosti, analizo besedil, v katerih se pojavlja dvojina, ter primerjalno analizo (koliko nagrobnikov na vaških in mestnem pokopališču ima nagrobna besedila, kakšno je razmerje med nagrobnimi napisi in nagrobnimi obrazci, ali prevladujejo nagrobniki z enim ali več nagrobnimi besedili …) z vidika vas – mesto. Analiziranih je bilo 2033 nagrobnih besedil. Rezultati so pokazali, da prevladujejo nagrobniki brez nagrobnih besedil, če pa so na nagrobnikih zapisana nagrobna besedila, so to največkrat nagrobni obrazci, ki v primerjavi z nagrobnimi napisi prevladujejo tako na vaških kot mestnih pokopališčih. Predstavljene so šege in navade, povezane s smrtjo, značilne za obravnavane kraje, kakor tudi nagrobna besedila, v katerih je zapisana dvojina. Posebej so obravnavani nagrobni napisi otrokom in mladim ter moje ugotovitve glede le-teh v primerjavi s podatki, navedenimi v strokovni literaturi.
Ključne besede: Ključne besede: pokopališče, smrt, grob, nagrobnik, nagrobna besedila, šege in navade, napisi otrokom in mladim …
Objavljeno v DKUM: 11.01.2012; Ogledov: 3214; Prenosov: 307
Celotno besedilo (9,85 MB)