| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ženitne šege in navade v Beli krajini in na Dolenjskem skozi čas
Maja Crnobrnja, 2009, diplomsko delo

Opis: Dilomsko delo predstavlja pomen pojmov "šege in navade", problem ženitovanja na Slovenskem v času fevdalizma, vpliv ljudskih verovanj na ženitovanje, izgled belokranjske ljudske noše, na kratko opiše kraj Semič, predstavi ženitovanjske šege in navade-vasovanje, snubljenje, zaroko, ženitovanjske osebe, vabljenje na ženitovanje, prevoz nevestine bale, slovo od samskega stanu itd. Predstavlja tudi turistično prireditev "Semiška ohcet", folklorno skupino "Semiška ohcet", pomen godcev in glasbe za življenje vaške skupnosti ter se zaključi s kratko primerjavo porok nekoč in danes.
Ključne besede: Ljudska verovanja, belokranjska ljudska noša, ženitne šege in navade, ohcet, delovanje folklornih skupin, godci.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 5311; Prenosov: 637
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
KONJ V SLOVENSKIH NAREČJIH, SLOVSTVENI FOLKLORI IN LITERARJENJU
Vanja Kancler, 2009, diplomsko delo

Opis: V mojem diplomskem delu se prepletata dve vedi, etnologija in folkloristika. V sklopu etnologije sem želela opisati kar največ šeg, navad in predmetov iz življenja s konji nekoč, saj sem ugotovila, da jih le še malokdo pozna. V folklorističnem delu svoje diplomske naloge pa sem želela ohraniti vsaj nekaj pripovedi, v katerih nastopajo konji. Delo je večinoma osredotočeno na štajersko regijo, a sem za primerjavo vključila tudi druge pokrajine (Dolenjska, Notranjska idr.). Cilj moje naloge je bil ugotoviti, koliko ljudje še poznajo šege in navade, povezane s konji, ter ali poznajo kakšno pripoved o konjih. Zanimalo me je tudi, koliko je posamezno izrazje med seboj podobno oz. različno. Za pridobitev takšnih podatkov se je bilo potrebno odpraviti na teren, kjer je nastajala glavnina mojega dela. V svoje diplomsko delo pa sem želela vplesti tudi nekaj slovenske literature, ki govori o konjih. Vse to sem poskušala strniti v neko povezano celoto in s svojo nalogo tako vsaj malo prispevati k ohranitvi dediščine s področja, povezanega s konji.
Ključne besede: konji, šege in navade, povezane s konji, slovstvena folklora, literatura
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1949; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (813,68 KB)

3.
LJUDSKO GLASBENO IZROČILO V ŠMARTNEM IN OKOLICI
Lidija Vrečko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ljudsko glasbeno izročilo v Šmartnem in okolici predstavlja del kulturne dediščine na obravnavanem delu podeželja. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je na kratko povzeto iz literature nekaj splošnih značilnosti slovenskega ljudskega glasbenega izročila. V empiričnem delu pa so v prvem poglavju z zgodovinsko metodo preučeni običaji skozi vse leto in zapisane ljudske pesmi, ki jih pojejo v Šmartnem v Rožni dolini, Socki in v Novi Cerkvi. Opisi so dobljeni z nestandardnimi intervjuji ljudskih pevcev in godca ter nekaterih krajanov. V prilogi je dodano 10 zbranih ljudskih in ponarodelih pesmi z notiranimi besedili ter dve zgoščenki posnetkov ljudskih pevcev. V drugem poglavju empiričnega dela so kvantitativno obdelani zbrani in interpretirani podatki ankete, izvedene med učenci POŠ Vojnik in njihovimi starši. Ugotovili smo, da anketirani odrasli razmeroma dobro poznajo ljudsko izročilo domačega kraja, a večina meni, da izumira. Ljudske pesmi pogosteje pojejo s prijatelji ali v družini, kot ob delu. Naučili so se jih doma, njihovi otroci pa predvsem v šoli. Šola naj bi bila poleg kulturnih in turističnih društev pomemben dejavnik pri ohranjanju kulturne dediščine.
Ključne besede: Šmartno in okolica, ljudsko izročilo, ljudska glasba, šege in navade, ljudske pesmi.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 1905; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (16,35 MB)

4.
SLOVSTVENA FOLKLORA V SLOVENSKEM PORABJU GLEDE NA USTVARJALNO DELO VERE GAŠPAR
Leon Banko, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo zbirateljice Vere Gašpar ter prek tega bogastvo slovstvene folklore v Porabju in porabskega narečja. Slovstvena folklora v Porabju še vedno živi. Tesno je povezana z načinom življenja in razmišljanja tamkajšnjih ljudi včeraj in danes. Dokaz za to je ravno ustvarjalno delo Vere Gašpar, ki je tematsko, sporočilno in žanrsko zelo raznovrstno. Zbral sem 215 folklornih besedil, med katerimi prevladujejo povedke, predvsem šaljive, veliko je folklornih obrazcev, nekaj pa je tudi pravljic, anekdot in folklornih pesmi. Zbirko sestavljajo besedila, prepisana iz njenih štirih zvezkov, in pripovedovana besedila, posneta na terenu. Gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Opisane so vse tri ravnine slovstvene folklore Vere Gašpar — tekst, tekstura in kontekst. Ugotovljene so bile tudi geografske, časovne in literarnoteoretične vzporednice z zbranimi folklornimi besedili drugih geografskih območij, časovnih obdobij in drugih zbiralcev. O geografskih vzporednicah lahko govorimo v smislu podobnosti velikega števila folklornih besedil iz Porabja s folklornimi besedili iz vseh ostalih delov Prekmurja — Ravenskega, Dolinskega in Goričkega. Časovne vzporednice so bile ugotovljene v primerjavi obrednega besedila, vezanega na šego vabljenja na poroko, z enakim, a okrog 150 let starejšim besedilom iz Porabja. S primerjavo slovstvene folklore Vere Gašpar s slovstveno folkloro največjega porabskega zbiralca Karla Krajczarja so bile ugotovljene tudi literarnoteoretične podobnosti. Značilnosti zelo »pisanega« porabskega narečja so predstavljene z jezikovno analizo zbranega gradiva. Ta prinaša vse posebnosti porabskega narečja in gornjeseniškega govora ter podobnosti in razlike le-tega s slovenskim knjižnim jezikom.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, motivika, tekst, tekstura, kontekst, porabsko narečje, šege.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2414; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

5.
ŽENITOVANJSKA ŠEGA IN VLOGA POZVAČINA V ŽIŽKIH IN OKOLICI
Danijela Žalik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan izvor pozvačinske šege in njeno besedje. Pozvačinska šega je najbolj značilna in še vedno ohranjena v Prekmurju na Dolinskem, ki zajema jugovzhodni del tega področja v občini Črenšovci in okolici. Pozvačin je na tem območju znan kot vabovec na poroko, oblečen je v posebno nošo, ob vabljenju pa pove določeno besedilo, katerega prvi zapis najdemo leta 1807 v delu Starišinstvo i zvačinstvo. Šega je dobro ohranjena v Žižkih, zato smo povzeli značilnosti govora. Posebej smo se osredotočili na različice pozvačinskega vabila, prav tako tudi na posamezne prvine pozvačinove noše. Ugotavljali smo, od kod določene prvine izvirajo, ali se uporabljajo še danes ali so se že opustile. Govore, ki smo jih pridobili od »pozvačinov«, smo zapisali s fonetično transkripcijo. Pozvačinske govore posameznih vasi smo primerjali s prvotnim vabilom iz leta 1807 in ugotavljali, katero vabilo iz današnjih dni je ohranilo največ prvin prvotnega vabila. Besedje je na koncu diplomske naloge zbrano v slovar, kjer je zapisana beseda, njen pomen, ponazarjalno gradivo in izvor besede.
Ključne besede: etnologija, slovenska ljudska kultura, prekmurski pozvačin, pozvačinski govor, pozvačinska šega, besedje pozvačinske šege
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 3318; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (7,94 MB)

6.
KURENT DANES - V ŠEGAH, SLOVSTVENI FOLKLORI IN UMETNOSTI
Petra Marčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o kurentu v današnjem času, in sicer v šegah, slovstveni folklori in umetnosti. Teoretični del podaja ugotovitve o tem, zakaj in kako so nastale maske in obenem podaja tudi kratek pregled zgodovine maskiranja. S pomočjo intervjujem, zbranih pri terenskem delu, sledi predstavitev kurenta kot pustnega lika v spremljajočih šegah s poudarkom na dveh različnih vrstah kurentov (pernatih in rogatih). Temu sledi predstavitev kurenta v slovstveni folklori, literarni in likovni umetnosti in podaja ugotovitve, ali ima kurent na omenjenih področjih kaj skupnega z bajčnimi (mitološkimi) bitji in hkrati vzpostavlja povezave vse treh področij s kurentom kot pustnim likom. Namen diplomskega dela je tudi prikazati, ali ga (kurenta) posamezni umetniki predstavljajo bodisi kot pustni bodisi kot folklorni lik.
Ključne besede: kurent, pust, pustni lik, šege, etnologija, slovstvena folklora, folklorni lik, kurentov skok, kurentovanje, Ptuj.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3603; Prenosov: 657
.pdf Celotno besedilo (13,98 MB)

7.
PRIMERJALNA ANALIZA NAGROBNIH NAPISOV V OBČINAH MURSKA SOBOTA IN KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU S POUDARKOM NA OTROCIH
Polonca Križan, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomsko delo temelji na večtedenskem zbiranju nagrobnih besedil z dvanajstih pokopališč (Bakovci, Černelavci, Križevci pri Ljutomeru, Krog, Kupšinci, Markišavci, Murska Sobota, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica). Vsa nagrobna besedila so zapisana v 4. Poglavju, v nadaljevanju pa so poudarjena besedila, posvečena otrokom in mladim do tridesetega leta starosti. Diplomsko delo prinaša podrobno analizo nagrobnih besedil, namenjenih otrokom in mladim do tridesetega leta starosti, analizo besedil, v katerih se pojavlja dvojina, ter primerjalno analizo (koliko nagrobnikov na vaških in mestnem pokopališču ima nagrobna besedila, kakšno je razmerje med nagrobnimi napisi in nagrobnimi obrazci, ali prevladujejo nagrobniki z enim ali več nagrobnimi besedili …) z vidika vas – mesto. Analiziranih je bilo 2033 nagrobnih besedil. Rezultati so pokazali, da prevladujejo nagrobniki brez nagrobnih besedil, če pa so na nagrobnikih zapisana nagrobna besedila, so to največkrat nagrobni obrazci, ki v primerjavi z nagrobnimi napisi prevladujejo tako na vaških kot mestnih pokopališčih. Predstavljene so šege in navade, povezane s smrtjo, značilne za obravnavane kraje, kakor tudi nagrobna besedila, v katerih je zapisana dvojina. Posebej so obravnavani nagrobni napisi otrokom in mladim ter moje ugotovitve glede le-teh v primerjavi s podatki, navedenimi v strokovni literaturi.
Ključne besede: Ključne besede: pokopališče, smrt, grob, nagrobnik, nagrobna besedila, šege in navade, napisi otrokom in mladim …
Objavljeno: 11.01.2012; Ogledov: 2318; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (9,85 MB)

8.
POZNAVANJE IN OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA V OBČINI PODLEHNIK
Sonja Arnuš, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Slovenski narod ima bogato kulturno dediščino. Pomemben del kulturne dediščine je tudi slovensko ljudsko izročilo. V diplomskem delu je namenjena pozornost njegovemu poznavanju, prenašanju in ohranjanju. Teoretični del s pomočjo literature predstavlja slovensko ljudsko izročilo s poudarkom na glasbenem izročilu. V empiričnem delu so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Haloz in občine Podlehnik kot tudi šege, navade in praznovanja v povezavi z ljudsko pesmijo. Predstavljene so skupine, ki skrbijo za ohranjanje šeg in navad v občini Podlehnik, plesna skupina Žvegla, mlada citrarka Petra Grabrovec in ljudska glasbila, ki jih najdemo v občini Podlehnik. Poudarek je na poznavanju in ohranjanju ljudskega izročila med učenci 4., 5., 6., in 7. razredov OŠ Martina Koresa Podlehnik in njihovimi starši. Podatki, pridobljeni z izvedbo ankete, so kvantitativno zbrani, obdelani in interpretirani. Ugotovljeno je bilo, da tako starši kot učenci menijo, da poznajo ljudsko izročilo svojega kraja ter šege in navade, ki so povezane z njim. Ljudske pesmi so jim všeč, največ so se jih naučili doma, tam jih tudi največ prepevajo. Izsledki kažejo, da je ljudsko izročilo med prebivalci občine Podlehnik še vedno živo. Dolžnost vseh posameznikov pa je prenašanje izročila iz roda v rod, da bo le to živelo še dolgo generacij.
Ključne besede: Ključne besede: ljudsko izročilo, občina Podlehnik, šege in navade, praznovanja, ljudska pesem, ljudski ples.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 3265; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

9.
SLOVSTVENA FOLKLORA IN LITERARJENJE V MLINŠKOVEM BERILU
Aleksandra Alihodžić, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti ustvarjalno delo zbiratelja Frana Mlinška in preko njega bogastvo slovstvene folklore v Šaleški dolini in okolici. Slovstvena folklora je v Šaleški dolini in okolici bogata, a je žal premalo obravnavana in predstavljena širšemu krogu ljudi. Iz Mlinškovega berila sem izbrala folklorna besedila in besedila, ki jih lahko uvrstimo med literarjenje, saj sta avtorja berila, Ivo Stropnik in Jože Hudales, objavila tudi besedila, ki ne sodijo v slovstveno folkloro. Vsa besedila v Mlinškovem berilu so v rokopisni izdaji shranjena v Muzeju Velenje. Izbrana folklorna besedila Frana Mlinška so tematsko, žanrsko in sporočilno zelo raznovrstna. Med njimi najdemo povedke, šaljive, bajčne, legendne, zgodovinske in razlagalne, pravljice, čudežne in živalske, folklorne pesmi, med katerimi ni pripovedih, prevladujejo lirske. Veliko je folklornih obrazcev, od vraž, pregovorov, zagovorov, molitev in otroških folklornih obrazcev. Folklorna besedila so v diplomski nalogi razvrščena po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Med zbranimi besedili so tudi takšna, ki jih ne moremo uvrstiti niti v slovstveno folkloro niti med literaturo, zato sem se v diplomski nalogi posvetila tudi literarjenju. Ta del diplomske naloge predstavljajo anekdote, šege in avtorske pesmi nekaterih avtorjev s področja Šaleške doline. Pri obravnavi tega poglavja sem uporabila temeljna načela literarjenja Marije Stanonik v Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (2011). Predstavljene pa so v diplomski nalogi tudi vse tri ravnine slovstvene folklore, in sicer tekst, tekstura in kontekst.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, tekst, tekstura, kontekst, šege, anekdote, literarjenje.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1352; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

10.
KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORIC
Barbara Filipič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-Ormoških goric, katere pomemben del v vseh pogledih sta trta in vino. Izbrano območje je najprej geografsko opredeljeno in arheološko orisano, z zgodovinskega vidika pa je predstavljena še osnovna gospodarska panoga področja, ki je zaznamovala tamkajšnje ljudi in kulturo. Zajeti so drobci iz gospodarske zgodovine obeh središč obravnavanega območja, Ljutomera in Ormoža, opisanih pa je še nekaj posameznih krajev, katerih vinogradniški značaj se kaže že ob pogledu nanje. Omenjena je narodnopolitična vloga omenjenih središč, nekoliko podrobneje pa so predstavljene etnološke znamenitosti, ki obravnavani okoliš določajo in ga spet povezujejo z vinarstvom. Poleg domače obrti, značilne za območje Ljutomersko-Ormoških goric, je v nalogi zajet še opis najpomembnejših delovnih šeg in navad območja. Na koncu je pozornost posvečena kulinarični kulturi in značilnim sortam vin, saj je prav vino tisto, ki je oblikovalo tudi druge identitete tukajšnjih ljudi in pokrajine. Predstavljena je še arhitekturna dediščina, ki odlično dopolnjuje že tako dovršene sakralne in druge zgodovinsko pomembne zgradbe vinorodnega območja. V celotnem orisu se torej kot rdeča nit vleče integrativna prvina – vino in vse, kar je z njim povezano. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, ob vzporejanju dveh središč izbranega območja komparativna metoda, pri opisovanju in vzročnem razlaganju zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda, mestoma pa sta vsebovani še analiza in sinteza.
Ključne besede: kulturnozgodovinska podoba, Ljutomersko-Ormoške gorice, trta, vino, geografija, arheologija, ljudje, kultura, gospodarska zgodovina, vinogradniški značaj, narodnopolitična vloga, etnološke znamenitosti, vinarstvo, delovne šege in navade, kulinarična kultura, sorte vina, arhitekturna dediščina
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1318; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (10,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici