| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza trga dela v Avstriji, Belgiji in Švici
Rene Hojski, 2023, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo teoretično opredelili ponudbo in povpraševanje, brezposelnost ter anomalije in diskriminacijo na trgu dela, kot tudi predstavili dejanski trg dela v Avstriji, Belgiji in Švici. Pri posamezni obravnavani državi smo predstavili osnovne lastnostni na njihovem trgu dela ter implementirane in planirane reforme v obdobju od leta 2000 do 2023, dodatni podpoglavji pa smo namenili tudi predstavitvi vpliva epidemije covid-19 na vsakega izmed opazovanih treh trgov dela in nove navade na njih. Za opazovane tri trge dela smo oblikovali tudi ekonometrični model funkcije zaposlenosti po metodi najmanjših navadnih kvadratov. Ugotovili smo, da se opazovani trgi dela med seboj razlikujejo - glavne razlike so bile opazne pri ovirah ob vstopu in izstopu iz trga dela ter pri izpeljanih reformah v opazovanem obdobju in v ukrepih v času epidemije covid-19. Podobnosti med trgi dela so bile opažene predvsem v odnosu do mladih, ki komaj vstopajo na trg dela. Pri ekonometrični analizi smo z modeli funkcije zaposlenosti za posamezno državo ugotovili, v kolikšni meri posamezni dejavniki v gospodarstvu kot so bruto domači proizvod, indeks cen življenjskih potrebščin in plače vplivajo na zaposlenost na trgu dela v tisti državi.
Ključne besede: trg dela, zaposlitev, brezposelnost, Avstrija, Belgija, Švica.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino - primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo
Anja Vrbanjšak, 2023, magistrsko delo

Opis: Da bi se izognili socialnemu dampingu in predvsem, da bi zagotovili, da so pravice in delovni pogoji napotenega delavca zaščiteni, je pravo Evropske skupnosti vzpostavilo obvezna pravila glede pogojev zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, napotene v tujo državo. Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU zagotavljata napotenim delavcem minimalne pravice s področja napotitve. Delavcem je treba zagotoviti delovne razmere, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi. V magistrskem delu, z naslovom Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino − primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo, želimo predstaviti, kakšna zakonodaja velja v kateri izmed držav. Predstavljena je tudi vsebina zakona, ki določa, kateri so postopki in pogoji napotenih delavcev. Delodajalci so obvezani, da upoštevajo različne zakonske zahteve. Organizacije in vladni organi vedno bolj povečujejo naložbe v digitalizacijo, kar pomeni, da je neskladnosti z davki mogoče izslediti zelo hitro. Skupni evropski trg, ki temelji na prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala, je rezultat mobilnosti in napotitve delavcev. Napotitve delavcev se iz leta v leto povečujejo, ampak ob tem dejstvu je treba izpostaviti, da se povečuje tudi število zlorab in kršitev. Vsaka država želi na najboljši način preprečiti različne zlorabe, zato le te uporabljajo različna administrativna orodja, ki pomagajo pri boljšem nadzoru na lastnem trgu. Predstavljena je tudi davčna obravnava napotenih delavcev. Med delodajalcem, ki napotuje v tujino in delavcem mora vladati neposreden odnos, kar pomeni, da delavec mora ostati pri njem v delovnem razmerju. Delodajalci se prav tako velikokrat srečujejo z vprašanjem glede dvojnega obdavčevanja in kako upoštevati davek, ki je plačan v tujini.
Ključne besede: Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU, napoteni delavci, dnevnica, Švica, Avstrija, Francija, lex loci laboris.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

3.
Medkulturna poslovna pogajanja slovenskega podjetja s podjetji v Švici in na Kitajskem
Lucija Steinmann, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je s pomočjo intervjuja slovenskega podjetja spoznati bistvene podobnosti in razlike medkulturnih pogajanj Slovencev s pogajalci iz Švice in Kitajske, ter v kolikšni meri je slovensko podjetje seznanjeno s pogajalskim procesom v omenjenima državama. V uvodnem delu smo opredelili problem in spoznali, kaj nam le-ta predstavlja. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev poslovnih pogajanj, kakor tudi medkulturnih poslovnih pogajanj, ki so poglavitna za pisanje tega dela. Pridobili smo znanja o raznolikih tehnikah, taktikah, stilih in slogih, ki se dan danes uporabljajo pri medkulturnih pogajanjih. V empiričnem delu smo se lotili reševanja problema z strukturiranim intervjujem izbranega slovenskega podjetja, ki nam je bilo v pomoč pri ugotavljanju podobnosti in razlik v pogajalskih procesih Švice in Kitajske. Zraven tega smo na podlagi intervjuja izvedeli ali razumevanje medkulturnih razlik resnično pozitivno vpliva k dobrim poslovnim pogajanjem in kaj je temeljnega pomena za uspeh pri poslovnih pogajanjih. Po izvedbi intervjuja in vsesplošni analizi smo prišli do ugotovitve, da razumevanje medkulturnih razlik res vzpodbudno prispeva k dobrim poslovnim pogajanjem, kakor tudi, da je temeljnega pomena za uspeh pri poslovnih pogajanjih prav dobra priprava na le ta. Tako smo H1 in H2 potrdili, med tem ko smo H3 in H4 zavrnili, saj slovensko podjetje ni seznanjeno s pogajalskim procesom v Švici in na Kitajskem oz. vsaj ne dovolj.
Ključne besede: poslovna pogajanja, medkulturna poslovna pogajanja, primerjava, slovensko podjetje, Švica, Kitajska
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 210; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
Poslovna pogajanja z nemško govorečimi partnerji - Nemčija, Avstrija in Švica
Barbara Naveršnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Pogajanja so del našega vsakdana. Pogajamo se, ker želimo s tem nekaj doseči. S pogajanji pa se ne srečujemo zgolj v našem zasebnem življenju, ampak tudi v poslovnem svetu. Poslovna pogajanja veljajo za zahteven proces, ki mu je potrebno nameniti veliko pozornosti in predpriprav. V magistrskem delu smo se osredotočili na poslovna pogajanja z nemško govorečimi partnerji iz Nemčije, Avstrije in Švice. V teoretičnem delu smo predstavili faze, tehnike, taktike, stile in sloge pogajanj, prav tako pa smo se v delu osredotočili tudi na osebnostne lastnosti pogajalcev ter vpliv kulture in nebesedne komunikacije na razplet poslovnega srečanja. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili tudi vse tri nemško govoreče države. V empiričnem delu magistrskega dela podajamo rezultate strukturiranega intervjuja, ki smo ga opravili s poslovnežema iz podjetij X in Y, ki oba uspešno poslujeta na nemškem ter avstrijskem oziroma švicarskem trgu. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da je poznavanje medkulturnih razlik ključno za pozitiven potek poslovnih pogajanj. Potrdili smo tudi, da so izjemno pomembne kvalitetne priprave, predvsem na začetku posameznikove poslovne poti, ko kot pogajalec še nima večletnih izkušenj. Prav tako so nemško govoreči narodi v večji meri prepričani, da je domače okolje prednost pri poslovnih pogajanjih, pri poslovanju z njimi pa je znanje nemščine priporočljivo, ni pa nujno. Nemško govoreči partnerji pa v svetu veljajo za trde in nezaupljive pogajalce, ki so običajno skeptični do poslovanja s poslovneži z območja Balkana. Temeljni cilj magistrskega dela je bil predstaviti poslovna pogajanja v nemško govorečih državah in ugotoviti, na kaj morajo biti poslovneži pozorni ob sklepanju poslov z zgoraj omenjenimi državami.
Ključne besede: mednarodna pogajanja, Nemčija, Avstrija, Švica, komunikacija, kultura
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 588; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (12,07 MB)

5.
Povezave med uspešnostjo bank z nacionalnima bruto domačima proizvodoma Slovenije in Švice
Helena Cenc, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije in Švice v primerjavi z uspešnostjo bank v Sloveniji in Švici. V začetnih poglavjih najprej opredelimo pojem bruto domačega proizvoda, kako je sestavljen in kateri so dejavniki, ki vplivajo na njegovo gibanje. Za tem prikažemo gibanje bruto domačega proizvoda za Slovenijo in Švico za obdobje od leta 2007 do leta 2018. V nadaljevanju smo opredelili kazalnike, s katerimi smo ugotavljali uspešnosti bank v Sloveniji in Švici. Za obe državi smo izračunali štiri kazalnike, katerih gibanje smo prikazali tudi z grafi. V primeru Slovenije smo še navedli nekatere razloge za gibanje kazalnikov. V naslednjem poglavju pa smo s Pearsonovim koeficientom korelacije izračunali moč korelacije med BDP in posameznim izračunanim kazalnikom ter za vsak kazalnik izdelali graf, kjer je v istem grafu prikazano gibanje BDP in posamezni kazalnik. V sklepu smo podali ugotovitve naše raziskave ter podali predloge s katerimi bi lahko raziskavo razširili in dobili tudi točnejše podatke.
Ključne besede: uspešnost bank, gibanje BDP, Slovenija, Švica
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1186; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (635,16 KB)

6.
Pomen dobre vere pri protiknjižnem priposestvovanju v Sloveniji ob primerjavi z ureditvijo v Avstriji, Nemčiji in Švici
Jan Šömen, 2017, magistrsko delo

Opis: V stvarnem pravu, ki prvenstveno ureja razmerja med subjekti glede objektov, sem zasledil nedorečenost, ki jo želim raziskati podrobneje. Pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona, ki jo omogoča Stvarnopravni zakonik (SPZ) pravimo priposestvovanje. Za to, da na tak način nekdo pridobi lastninsko pravico, pa morajo biti izpolnjeni še nekateri nadaljnji pogoji, ki so potek priposestvovalne dobe, lastniška posest, ki jo sestavlja zavest priposestvovalca, da objekt poseduje kot lastnik ter dobra vera, ki pomeni da posestnik ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik. Pri presoji ali je izpolnjen pogoj dobre vere za izvirni način pridobitve ene od naštetih pravic, se namreč pojavlja veliko različnih interpretacij tako s strani sodne prakse kot s strani pravne teorije. Sodna praksa se odloča za povsem drug pristop za presojo ali je pogoj dobre vere izpolnjen. Ne zahteva namreč, da je za pogoj dobre vere priposestvovalec tudi vpisan v zemljiško knjigo. Pravna teorija po drugi strani zastopa stališče, po katerem priposestvovalec ne more biti v dobri veri, če je iz javne zemljiške knjige razvidno, da ni vpisan kot lastnik. Ker mora poznati zakone na območju pravnega reda na katerem deluje mora tudi vedeti, da je pri pravnoposlovnih pridobitvah stvarnih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, konstitutivnega pomena za nastanek, prenos, obremenitev pravice ravno vpis v zemljiško knjigo. Ker mu to pravilo pa načelu ignorantia iuris nocet mora biti znano in ker je zemljiška knjiga javna knjiga, na vpogled vsakomur, se priposestvovalec mora zavedati da zaradi odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo ne more biti lastnik. Zaradi tega tudi ne more biti dobroverni lastniški posestnik, iz česar izhaja tudi temeljna hipoteza moje naloge, ki jo bom skozi temeljito obravnavo bodisi potrdil ali zavrnil, obenem pa ponudil vpogled v rešitve teh vprašanj tudi v pravnih sistemih Nemčije, Avstrije in Švice.
Ključne besede: stvarno pravo, lastninska pravica, služnostna pravica, pravnoposlovni prenos, priposestvovanje, odločba državnega organa, zemljiška knjiga, konstutivnost vpisa, načelo publicitete, primerjalnopravna ureditev, ZvetL, Nemčija, Avstrija, Švica, dobra vera, posest, publiciteta.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1668; Prenosov: 635
.pdf Celotno besedilo (653,24 KB)

7.
DAVČNE OAZE
Staša Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčnim oazam se v zadnjih letih namenja veliko pozornosti. Pred nekaj meseci so razvpiti Panamski dokumenti razkrili podrobnosti o skritih finančnih poslih podjetnikov, svetovnih politikov, javnih uradnikov, zvezdnikov in mnogih drugih, ki so poslovali v davčnih oazah. Ker imajo davčne oaze v medijih po navadi bolj ali manj negativen prizvok, predvsem kot pralnice denarja, sem se odločila na zadevo pogledati z vidika podjetnika in biti pozorna tudi na mnoge prednosti davčnih oaz. Cilj diplomske naloge je predstaviti kaj so davčne oaze, kje le-te so, katere so njihove značilnosti, predstaviti vzroke nastanka davčnih oaz in kako so se razvijale skozi zgodovino. Cilj je tudi ugotoviti kako poteka poslovanje v njih ter prikazati prednosti in slabosti tega poslovanja. Najprej je predstavljena zgodovina in razvoj davčnih oaz. Temu sledijo opredeljene glavne značilnosti davčnih oaz in njihova opredelitev. Nato so opisane vrste davčnih oaz, glede na davke, in predstavimo kateri so njeni glavni uporabniki. Sledijo navedene prednosti in slabosti davčnih oaz ter opisano poslovanje v davčnih oazah in dva primera iz prakse. Zatem namenjamo pozornost najpomembnejšim dejavnikom pri izbiri davčne oaze in predstavimo, katere so trenutno najboljše davčne oaze na svetu. Za konec, primerjamo Slovenijo in njeno davčno ureditev z davčnimi oazami ter predstavimo nekaj predlogov za prihodnost.
Ključne besede: davčne oaze, offshore center, nizki davki, Švica, Kajmanski otoki, Apple
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2798; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (989,62 KB)

8.
UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE FINANČNE DISCIPLINE V ZAKONODAJI IN PRAKSI
Silvija Brezovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ukrepi za zagotavljanje finančne discipline, ki so predstavljeni v diplomski nalogi, so vse bolj pogost pojav pri podjetjih, ki se srečujejo s plačilno nedisciplino poslovnih partnerjev. Veriga finančno nediscipliniranih podjetij se širi posledično še na druga podjetja, ki zaradi njih ne morejo pravočasno poravnati svojih obveznosti. V kolikor imajo podjetja veliko odprtih zapadlih terjatev, to močno vpliva na poslovanje podjetja. Prav tako ima finančna nedisciplina, s katero se srečujejo „zdrava“ podjetja, posledično vpliv na razvoj podjetja in na njegovo rast. Vsekakor ukrepi, ki se jih poslužujejo podjetja, niso vedno tudi učinkoviti. Vsako podjetje ima do nediscipliniranih partnerjev poseben pristop. Podjetja se v prvi vrsti poslužujejo običajnih ukrepov za zagotavljanju finančne discipline, kot so opomini, izpisi odprtih postavk, telefonski klici in izvršbe. Zakonska podlaga za zagotavljanje finančne discipline ni dovolj stroga do dolžnikov, zato bi morebitne učinkovitejše zakonske spremembe bile več kot dobrodošle in v pomoč podjetjem, ki se soočajo s finančno nedisciplino poslovnih partnerjev. S tem bi zavarovali upnike ter jim omogočili izterjavo dolgov. S problemom finančne nediscipline se soočajo podjetja v Sloveniji, prav tako pa ta problematika ni tuja tudi drugim državam po svetu. Stopnja nediscipliniranosti pa je odvisna od zakonodaje in ukrepov za zagotavljanje finančne discipline.
Ključne besede: finančna disciplina, Slovenija, Švica, Luxembourg, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 22.06.2016; Ogledov: 1015; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

9.
PRIMERJAVA MED VARČEVALNIMI NAVADAMI V SLOVENIJI IN V ŠVICI - PODOBNOSTI IN RAZLIKE
Jasmina Hecher, 2016, diplomsko delo

Opis: Če smo Slovenci včasih verjeli, da bo država poskrbela za nas v starosti ali v bolezni, se zdaj stvari počasi spreminjajo. Mlajše generacije se že zavedajo, da je varčevanje ključnega pomena za varnost v prihodnosti in da bo poznavanje oblik varčevanja, njihovega delovanja ter uporaba le-teh v prihodnosti neizbežna. V gospodarstvu in politiki se pogosto soočamo s turbulentnimi dogajanji in spremembami, v zadnjem času je to begunska kriza, ki prebivalce Evrope dela negotove in prestrašene. Kakšen vpliv lahko ima na naše življenje v prihodnosti? To se vedno bolj pogosto sprašujemo, prave rešitve pa kar ni. Nujno bo, da se bo vsak nauči poskrbeti zase. V diplomski nalogi smo se poleg varčevanja v Sloveniji, dotaknili tudi varčevanja in življenja v Švici, za katero se zdi, da se vedno uspe izogniti vsem večjim pretresom (npr. vojne) in omogoča svojim prebivalcem visok standard življenja. Zanimale so nas razlike in podobnosti glede varčevanja v obeh državah. V Sloveniji je bila ob osamosvojitvi pogosto izražena želja po »drugi Švici«. Za to bo potrebno še precej dela, vendar se je potrebno zavedati, da isti zakoni in pravilniki v dveh različnih državah nimajo enakega učinka, saj smo si različni.
Ključne besede: varčevanje, oblike varčevanja, Slovenija in Švica, življenjski standard, primerjalna analiza med Slovenijo in Švico
Objavljeno v DKUM: 20.06.2016; Ogledov: 1243; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (827,78 KB)

10.
PRIMERLJIVOST IZBRANIH DAVČNIH OAZ V RAZMERJU DO REPUBLIKE SLOVENIJE
Petar Šalipur, 2015, diplomsko delo

Opis: V času gospodarske globalizacije in vzpostavitve globalnega trga imajo davčne oaze pomembno vlogo v svetovni ekonomiji. Delo diplomskega seminarja obravnava delovanje davčnih oaz, davčno okolje v Sloveniji ter njegovo primerljivost z izbranimi davčnimi oazami. Glavni namen je tako analizirati davčne sisteme konkretnih jurisdikcij in ugotoviti, katere so glavne razlike, ki obdavčitev v določeni davčni oazi naredijo privlačnejše od obdavčitve v Sloveniji in zaradi česar se kapital seli v tujino. Najprej predstavimo, kaj davčne oaze sploh so in kakšen vpliv imajo na svetovno ekonomijo, sledi predstavitev slovenskega davčnega okolja, kjer se omejimo na davek od dohodka pravnih oseb, nato pa analiziramo še davčne sisteme izbranih jurisdikcij.
Ključne besede: davčne oaze, off-shore poslovanje, davki, Ciper, Švica, Nizozemska, Monako, Hongkong, Kajmanski otoki
Objavljeno v DKUM: 30.11.2015; Ogledov: 1245; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici