Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V stvarnem pravu, ki prvenstveno ureja razmerja med subjekti glede objektov, sem zasledil nedorečenost, ki jo želim raziskati podrobneje. Pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona, ki jo omogoča Stvarnopravni zakonik (SPZ) pravimo priposestvovanje. Za to, da na tak način nekdo pridobi lastninsko pravico, pa morajo biti izpolnjeni še nekateri nadaljnji pogoji, ki so potek priposestvovalne dobe, lastniška posest, ki jo sestavlja zavest priposestvovalca, da objekt poseduje kot lastnik ter dobra vera, ki pomeni da posestnik ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik. Pri presoji ali je izpolnjen pogoj dobre vere za izvirni način pridobitve ene od naštetih pravic, se namreč pojavlja veliko različnih interpretacij tako s strani sodne prakse kot s strani pravne teorije. Sodna praksa se odloča za povsem drug pristop za presojo ali je pogoj dobre vere izpolnjen. Ne zahteva namreč, da je za pogoj dobre vere priposestvovalec tudi vpisan v zemljiško knjigo. Pravna teorija po drugi strani zastopa stališče, po katerem priposestvovalec ne more biti v dobri veri, če je iz javne zemljiške knjige razvidno, da ni vpisan kot lastnik. Ker mora poznati zakone na območju pravnega reda na katerem deluje mora tudi vedeti, da je pri pravnoposlovnih pridobitvah stvarnih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, konstitutivnega pomena za nastanek, prenos, obremenitev pravice ravno vpis v zemljiško knjigo. Ker mu to pravilo pa načelu ignorantia iuris nocet mora biti znano in ker je zemljiška knjiga javna knjiga, na vpogled vsakomur, se priposestvovalec mora zavedati da zaradi odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo ne more biti lastnik. Zaradi tega tudi ne more biti dobroverni lastniški posestnik, iz česar izhaja tudi temeljna hipoteza moje naloge, ki jo bom skozi temeljito obravnavo bodisi potrdil ali zavrnil, obenem pa ponudil vpogled v rešitve teh vprašanj tudi v pravnih sistemih Nemčije, Avstrije in Švice.
Ključne besede: stvarno pravo, lastninska pravica, služnostna pravica, pravnoposlovni prenos, priposestvovanje, odločba državnega organa, zemljiška knjiga, konstutivnost vpisa, načelo publicitete, primerjalnopravna ureditev, ZvetL, Nemčija, Avstrija, Švica, dobra vera, posest, publiciteta.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 1002; Prenosov: 436
Celotno besedilo (653,24 KB)

Opis: Ukrepi za zagotavljanje finančne discipline, ki so predstavljeni v diplomski nalogi, so vse bolj pogost pojav pri podjetjih, ki se srečujejo s plačilno nedisciplino poslovnih partnerjev. Veriga finančno nediscipliniranih podjetij se širi posledično še na druga podjetja, ki zaradi njih ne morejo pravočasno poravnati svojih obveznosti. V kolikor imajo podjetja veliko odprtih zapadlih terjatev, to močno vpliva na poslovanje podjetja. Prav tako ima finančna nedisciplina, s katero se srečujejo „zdrava“ podjetja, posledično vpliv na razvoj podjetja in na njegovo rast. Vsekakor ukrepi, ki se jih poslužujejo podjetja, niso vedno tudi učinkoviti. Vsako podjetje ima do nediscipliniranih partnerjev poseben pristop. Podjetja se v prvi vrsti poslužujejo običajnih ukrepov za zagotavljanju finančne discipline, kot so opomini, izpisi odprtih postavk, telefonski klici in izvršbe. Zakonska podlaga za zagotavljanje finančne discipline ni dovolj stroga do dolžnikov, zato bi morebitne učinkovitejše zakonske spremembe bile več kot dobrodošle in v pomoč podjetjem, ki se soočajo s finančno nedisciplino poslovnih partnerjev. S tem bi zavarovali upnike ter jim omogočili izterjavo dolgov. S problemom finančne nediscipline se soočajo podjetja v Sloveniji, prav tako pa ta problematika ni tuja tudi drugim državam po svetu. Stopnja nediscipliniranosti pa je odvisna od zakonodaje in ukrepov za zagotavljanje finančne discipline.
Ključne besede: finančna disciplina, Slovenija, Švica, Luxembourg, ukrepi
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 544; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: V času gospodarske globalizacije in vzpostavitve globalnega trga imajo davčne oaze pomembno vlogo v svetovni ekonomiji. Delo diplomskega seminarja obravnava delovanje davčnih oaz, davčno okolje v Sloveniji ter njegovo primerljivost z izbranimi davčnimi oazami. Glavni namen je tako analizirati davčne sisteme konkretnih jurisdikcij in ugotoviti, katere so glavne razlike, ki obdavčitev v določeni davčni oazi naredijo privlačnejše od obdavčitve v Sloveniji in zaradi česar se kapital seli v tujino. Najprej predstavimo, kaj davčne oaze sploh so in kakšen vpliv imajo na svetovno ekonomijo, sledi predstavitev slovenskega davčnega okolja, kjer se omejimo na davek od dohodka pravnih oseb, nato pa analiziramo še davčne sisteme izbranih jurisdikcij.
Ključne besede: davčne oaze, off-shore poslovanje, davki, Ciper, Švica, Nizozemska, Monako, Hongkong, Kajmanski otoki
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 773; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,29 MB)

Ključne besede: informatika, informacijska tehnologija, prenos podatkov, menjava, elektronsko poslovanje, varstvo podatkov, Slovenija, zakonodaja, davki, mednarodne primerjave, EU, dežele, Švica, Republika Češka, Madžarska
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1053; Prenosov: 46
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: nepremičnine, davki, obdavčenje, pravna ureditev, dedovanje, davek od dohodka, premoženje, zemljišča, uporabniki, dohodnina, dobiček, kapital, dejavnost, dohodek, pravna oseba, dodana vrednost, Slovenija, Švica, mednarodne primerjave, razlike, ocenjevanje, metode, zakonodaja, zakoni
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 1703; Prenosov: 72
Celotno besedilo (490,89 KB)