| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med spoloma na Švedskem: ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije
Anja Belić, 2020, diplomsko delo

Opis: Pridobljena zaposlitev igra pomembno vlogo za posameznika, saj mu omogoča mesečni dohodek, na nacionalni ravni pa večje število zaposlenih prebivalcev predstavlja tudi vse boljše ogledalo gospodarstva države. Na trgu dela obstaja diskriminacija med spoloma, kjer imajo moški večje možnosti napredovanja in višje dohodke od žensk, medtem ko se te na trgu dela težje udejstvujejo, kar še dokazuje vpliv zgodovine, ko so bile ženske močno v podrejenem položaju. V delu diplomskega projekta se osredotočamo na ekonometrično analizo treh zaposlitvenih funkcij, kjer nas zanima, katere spremenljivke vplivajo na spremembe števila vseh zaposlenih, zaposlenih žensk in zaposlenih moških na Švedskem. V teoretičnem delu raziskave predstavimo trg dela na Švedskem in se poglobimo v neenakosti med spoloma, ki jih raziskujemo s primerjavo števila zaposlenih in brezposelnih, višino mesečnega dohodka in indeksi človeškega razvoja in neenakosti med spoloma. V empiričnem delu raziskave zastavimo linearni in dvojno logaritemski model zaposlitvene funkcije za vsak vsebinski sklop. Pri tem s primerjavo determinacijskih koeficientov, RESET testa in Box-Cox testa določimo za vsak vsebinski sklop primernejši model. Analizo nadaljujemo z oceno koeficientov najprimernejših modelov in preverjanjem predpostavk metode najmanjših kvadratov. Pri tem za vsak model preverjamo prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Vse to preverimo in dokažemo z različnimi ekonometričnimi testi. Pri vseh modelih se izkaže obstoj normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, homoskedastičnosti in avtokorelacije, ni pa prisotne multikolinearnosti. Zaradi težav, nastalih pri prisotnosti avtokorelacije, smo to morali odpraviti z metodo, imenovano HAC.
Ključne besede: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, Švedska, neenakosti med spoloma, metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 55; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

2.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja v različnih kulturah
Tinkara Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, ki rušijo stereotipe o ženskem in moškem spolu. Še pred nekaj desetletji so vodilne položaje zavzemali v veliki večini le moški, saj so bili dolgo časa definirani s pojmi, kot so moč in ugled. Danes je v podjetjih na najvišjem mestu hierarhije mogoče opaziti tudi ženske, ki so po mnenju mnogih avtorjev zaradi različnih osebnostnih značilnosti in delovnih izkušenj razvile drugačen, lasten stil vodenja, v primerjavi z moškim stilom vodenja. Čeprav se na prvi poglej ne zdi tako, ima pri vodenju zelo pomembno vlogo tudi kultura. Njeno nepoznavanje pa je razlog, da imajo tuja podjetja pogosto napačen pristop, saj veliko norm, ki jih ena kultura sprejema za primerne, v drugi državi niso primerne. Kadar želimo predstaviti vedenje ljudi v poslovnem svetu, je torej potrebno upoštevati tudi kulturo. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti, kakšne so razlike med moškim in ženskim stilom vodenja in kako na to vpliva kultura, v kateri podjetje deluje in posluje. Naš namen je bil izbrati tri različne kulture, jih med sabo primerjati in predstaviti razlike med spoloma na vodilnih položajih v slovenski, japonski in švedski kulturi. V začetku diplomske naloge smo preučevali stile vodenja in ugotavljali, katere so ključne značilnosti uspešnega vodje. Iskali smo lastnosti, ki jih pripisujemo moškemu stilu vodenja, in lastnosti, ki pripisujemo ženskemu ter predstavili ovire, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poti pri ustvarjanju kariere. V nadaljevanju smo pojasnili pomen kulture pri vodenju, osredotočili pa smo se na tri izbrane kulture: slovensko, japonsko in švedsko. Predstavili smo kultura v omenjenih državah, kako poteka vodenje podjetij in kako dojemajo ženske na višjih položajih. Zbrali smo lastnosti moških in ženskih vodij ter prikazali razlike med njimi. Ob koncu diplomskega projekta smo prišli do ugotovitev, da razlike v vodenju med obema spoloma obstajajo. Tako moški kot tudi ženske si izberejo svoj način vodenja zaposlenih, vendar na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški in njihov stil vodenja. Kulture, ki smo jih preučevali, se med sabo pomembno razlikujejo, vsaka kultura pa je edinstvena. V diplomskem delu smo ugotovili, da se največje razlike opazijo pri dojemanju moških in ženskih vodij. Medtem ko Slovenija in Švedska zagovarjata enakost med spoloma, je Japonska še vedno precej tradicionalna na tem področju. Razumeti moramo, da nekaj, kar je za našo kulturo povsem običajno in vsakdanje, ima lahko za drugo kulturo čisto drug pomen. Ravno zato je pomembno, v primeru poslovanja z drugo državo, da te kulturne razlike tudi dovolj dobro poznamo.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, moški in ženski stil vodenja, kultura, Slovenija, Japonska, Švedska
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 413; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (548,47 KB)

3.
Primerjalna analiza poslovnih kultur Avstralije, Švedske in Argentine
Isabela Cvetko, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo se osredotočili na poslovne kulture Avstralije, Švedske in Argentine. V uvodnem poglavju smo opisali temo in opredelili problem, namen, cilje in hipotezi, nato pa določili predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja. V drugem poglavju smo se osredotočili na kulturno okolje mednarodnega poslovanja. Opisali smo pojem kulture in zakaj je pomembno poznavanje kulturnega okolja tujega trga. Nadaljevali smo z opisom medkulturne komunikacije in njene motnje v mednarodnem komuniciranju, opredelili pa smo še plasti in dimenzije poslovne kulture. V tretjem, četrtem in petem poglavju smo opisali poslovne kulture Avstralije, Švedske in Argentine. Pri vsaki državi smo najprej predstavili splošne podatke, nato pa opisali poslovno kulturo izbrane države. V nadaljevanju smo analizirali značilnosti poslovnih kultur izbranih držav glede na Hofstedov model in opisali poslovno prakso za vsako državo. V zadnjem poglavju smo izvedli primerjalno analizo poslovnih kultur izbranih držav.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, kulturno okolje, poslovna kultura, Avstralija, Švedska, Argentina
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 468; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (801,08 KB)

4.
Fantastične pripovedi Astrid Lindgren
Saša Petelinc, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Fantastična pripoved je žanr mladinske književnosti, ki so ga ločili od ljudske in umetne pravljice po letu 1930. V članku so zajete raziskave književnih analitikov, kot so Anna Krüger, Lucia Binder, Gote Klingberg in Helmut Müller. Teorija fantastične pripovedi je predstavljena na delih Astrid Lindgren, ki je bila snov prvotnih raziskav o novonastalem žanru. V slovenski jezik prevedene fantastične pripovedi so: Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička ter Ronja, razbojniška hči. Članek vsebuje analize književnih likov, njihove primerjave in skupne poteze, ki jih lahko zasledimo v vseh mladinskih delih Astrid Lindgren.
Ključne besede: ocene in poročila, Astrid Lindgren, Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička, Ronja, razbojniška hči, fantastična pripoved, mladinska književnost, švedska književnost, literarne študije
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 856; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (728,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
KONFLIKTI POLJSKO-LITOVSKE ZVEZE V DOBI JANA II. KAZIMIRJA S POUDARKOM NA UPORU V PODROČJIH DANAŠNJE UKRAJINE
Tilen Bakal, 2016, diplomsko delo

Opis: Kot nakaže naslov, sem se v diplomski nalogi osredotočil na dogajanje in predvsem konflikte v poljsko-litovski zvezi sredi 17. stol., ko ji je vladal nesrečni Jan II. Kazimir iz dinastije Vasa. Pod njegovim krmarjenjem je država, tistega časa ena največjih in najmočnejših v Evropi, doživljala spremembe, ki so posledica desetletja in stoletja dolgih napetosti ter sovražnosti s sosednjimi silami. Tako je v obdobju dobrih dvajsetih let, od leta 1648, poljsko-litovska zveza doživela velikanski upor kozakov v Ukrajini pod karizmatičnim Hmelnickim, čemur je sledila vojna s Tatari, napad vzhajajoče Rusije ter invazija Švedov. Kos pogače so si želeli odrezati še Prusi in Sedmograščani, ob koncu vladanja Jana Kazimira pa se je nad državo z juga zgrinjal še en mogočen sovražnik – Osmanski imperij. Za lažje razumevanje vzrokov za takšne sovražnosti med velikimi sosedami sem v diplomski nalogi zajel tudi dogajanje nekaj desetletji pred uporom Hmelnickega, delovanje same poljsko-litovske zveze (družba, religija) ter še posebej samo kozaško vprašanje. Državi je bilo v ponos, da je Plemiška republika, a prav to jo je pripeljalo do „potopa“.
Ključne besede: Jan II. Kazimir, Vasa, poljsko-litovska zveza, Poljska, Litva, Ukrajina, Rusija, Švedska, kozaki, šlahta, plemstvo, vojne, 17. stol.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 606; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

6.
FORMALNO IN NEFORMALNO UČENJE TUJEGA JEZIKA-PRIMERJAVA MED ŠVEDSKIMI IN SLOVENSKIMI ŠTUDENTI
Helena Gornjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opredelimo in razjasnimo pojma formalna in neformalna izobrazba. V teoretičnem delu predstavimo formalno izobraževanje tujega jezika, didaktična priporočila za poučevanje tujega jezika v otroštvu, jezikovne zmožnosti in možne pristope, s katerimi lahko učitelj doseže cilje, predstavljene v Učnem načrtu za predmet angleščina (2011) v osnovni šoli. Ker je naš glavni namen dobiti vpogled in primerjati pripravljenost študentov za poučevanje angleškega jezika na razredni stopnji v Sloveniji in na Švedskem, predstavimo formalne kompetence učiteljev za poučevanja angleškega jezika na razredni stopnji v obeh državah. V teoretičnem delu predstavimo tudi domače in tuje raziskave v povezavi z neformalnim izobraževanjem angleškega jezika skozi različne dejavnosti. V empiričnem delu predstavimo samooceno študentov na oddelku za razredni pouk v Sloveniji in na Švedskem o znanju angleščine, pogostost pridobivanja neformalnih znanj v angleškem jeziku ter stališča študentov v obeh državah o tem, koliko je neformalno znanje angleškega jezika skozi različne dejavnosti prispevalo k znanju angleščine. Iz rezultatov je razvidno, da švedski študenti ocenjujejo svoje znanje angleščine višje kot slovenski. Švedski študenti se nekoliko pogosteje izobražujejo v angleščini po neformalni poti skozi različne dejavnosti in menijo, da so s temi aktivnostmi pridobili več tujejezikovnega znanja kot slovenski študenti. Ugotovljena je pozitivna povezava pri tistih, ki so svoje znanje angleškega jezika ocenili višje, saj menijo, da so več pridobili z različnimi neformalnimi dejavnostmi v angleščini.
Ključne besede: formalno in neformalno učenje, tuji jezik, Slovenija, Švedska
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 723; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (588,54 KB)

7.
PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM S PRIMERJAVO OBRAČUNA PLAČE ZDRAVSTVENEGA DELAVCA V OBEH DRŽAVAH
Martina Zottl, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je plačni sistem za zaposlene v javnem sektorju zakonsko urejen. Kolektivna pogajanja se zgodijo na državni ravni, kar je značilno za centraliziran plačni sistem. Število zaposlenih in povprečna plača v javnem sektorju sta se v Sloveniji konstantno povečevala do leta 2011, ko je vlada z varčevalnimi ukrepi začela zniževati kumulativne stroške dela. Leta 2002 je Slovenija sprejela novi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je poenotil plačni sistem in natančno opredelil plačna razmerja med zaposlenimi z uvedbo plačnih skupin in plačnih lestvic, določil pa je tudi pravila za napredovanje na delovnem mestu. Plača je sestavljena iz osnovne plače, delovne uspešnosti in dodatkov, ki so natančneje opredeljeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Švedska je znana po svojem švedskem modelu državne blaginje, ki se dopolnjuje z rastočim tržnim gospodarstvom. Država ima decentraliziran plačni sistem in zaposleni v javnem sektorju imajo enak pravni status kot v tržnem sektorju. Kolektivna pogajanja o plačah potekajo na okrožnih in regijskih ravneh, največkrat pa kolektivna pogajanja potekajo na individualni ravni med delojemalcem in delodajalcem, pri katerem sodelujejo predstavniki sindikatov. V diplomskem delu predstavljamo značilnosti javnega sektorja v Sloveniji in na Švedskem, opredeljujemo velikost javnega sektorja v obeh državah, predstavljamo gibanje zaposlenih in povprečnih bruto plač. Posebno pozornost namenjamo razvoju plačnega sistema in zakonski ureditvi, predstavljamo kriterije pri oblikovanju plače in njeno sestavo, del pozornosti pa namenimo tudi dohodnini in prispevkom za socialno varnost. V praktičnem delu prikazujemo obračun plače zdravstvenega delavca v Sloveniji in na Švedskem ter primerjamo potek obračunavanja plač.
Ključne besede: plačni sistem, javni sektor, plača, obračun plače, obdavčenje plače, prispevki za socialno varnost, Švedska
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1078; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

8.
ZNAČILNOSTI IN UČINKOVITOST DENARNE POLITIKE NA ŠVEDSKEM
Jerneja Gjura, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema tega magistrskega dela je proučevanje značilnosti in učinkovitosti denarne politike na Švedskem. Nedavna finančna kriza, ki se je začela v ZDA, se je hitro razširila v druge države po svetu in postala globalna finančna kriza. Prizanesla ni niti državam z razvitim in stabilnim gospodarstvom, kot je Švedska. V prvem delu magistrskega dela na kratko opisujemo teoretična izhodišča delovanja transmisijskega mehanizma. Nato se osredotočimo na Švedsko in predstavimo njene najpomembnejše ekonomske kazalnike. Sledi poglavje, ki se nanaša na značilnosti denarne politike na Švedskem. Ugotavljamo, katerih instrumentov in strategij se švedska centralna banka poslužuje za dosego zastavljenega cilja, tj. stabilnosti cen. V času finančne krize se je švedska centralna banka lotila nekoliko strožje denarne politike, saj se je inflacija cen življenjskih potrebščin preveč oddaljila od ciljne inflacijske stopnje. S strožjo denarno politiko je želela ponovno zagotoviti nizko in stabilno inflacijo v gospodarstvu. Pri tem je bila razmeroma uspešna. V osrednjem delu magistrskega dela analiziramo denarno politiko Švedske v času trajanja globalne finančne krize in izven nje. Analiziramo nekonvencionalne oziroma nestandardne ukrepe denarne politike, potrebne za obvladovanje likvidnostnega položaja poslovnih bank, v katerem so se znašle v času finančne krize. Ugotavljamo, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti, saj se je likvidnostni položaj bank po izvedbi ukrepov začel izboljševati. Premija na obrestno mero denarnega trga, ki je eden izmed indikatorjev likvidnosti poslovnih bank, se je namreč po sprejetju nekonvencionalnih ukrepov švedske centralne banke zmanjšala. V celotnem poglavju smo analizirali dogajanje glede obrestnih mer. Po letu 2008 so se obrestne mere začele zniževati in na izjemno nizki ravni ostajajo vse do danes. Gospodarstvo je zašlo v likvidnostno past, za katero so značilne izjemno nizke obrestne mere. V zadnjem poglavju smo ugotovili, da je na kratki rok prisoten vpliv denarne politike na ekonomske kazalnike (obrestne mere, devizni tečaj, gospodarske cikle in stopnjo inflacije), medtem ko je na dolgi rok vpliv denarne politike zanemarljiv.
Ključne besede: denarna politika, švedska centralna banka, inflacija, obrestne mere, likvidnost bank
Objavljeno: 08.03.2016; Ogledov: 1048; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
PRIMERJALNA ANALIZA ŠVEDSKE, JUŽNO-KOREJSKE IN ČILSKE POSLOVNE KULTURE
Boštjan Oder, 2014, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje globalizacije trga smo prisiljeni poslovati tudi izven naših meja in se ob tem srečevati s tujimi kulturami, zato je poznavanje tujih poslovnih kultur in njihovih načinov poslovanja izjemno pomembno. S tovrstnim poznavanjem si namreč lahko pri poslovanju ustvarimo določeno prednost oziroma zaradi nepoznavanja vsaj ne zmanjšamo svojega poslovnega uspeha. V diplomskem seminarju smo raziskali teorijo kulture, različne modele medkulturnih razlik in tri izbrane poslovne kulture s treh različnih celin – Evrope, Azije in Latinske Amerike, na katerih smo opravili tudi primerjalno analizo. Cilj diplomskega seminarja je bil analizirati kulturo kot eno izmed pomembnih dimenzij mednarodnega poslovnega okolja, raziskati tri različne poslovne kulture ter jih primerjati med seboj. Namen je bil prikazati pomembnost poznavanja kulture v mednarodnem poslovanju, odkriti razlike ali podobnosti izbranih poslovnih kultur in prikazati načine, kako se z njimi soočiti. Diplomski seminar smo začeli s podrobno opredelitvijo kulture, tj. definicijo, prešli na plasti kulture, nadaljevali pa z njenimi elementi in vplivom na mednarodno poslovanje. Predstavili smo še tri najbolj znane modele medkulturnih razlik. V nadaljevanju smo podrobneje opisali poslovno kulturo Švedske, Južne Koreje in Čila. Potem ko smo se temeljito seznanili s poslovnimi kulturami izbranih držav, smo lahko opravili primerjalno analizo njihovih kultur. Na koncu smo predstavili še, kako so, glede na prej omenjene modele kulturnih dimenzij, izbrane poslovne kulture opredeljene. S tem smo pridobili še dodatno primerjavo izbranih kultur. Ugotovili smo, da ima kultura odločilen vpliv na mednarodno poslovanje, saj narekuje njegov celoten proces – od prvega srečanja do zaključnih pogajanj. Zato je pomembno, da, preden se podamo v posel s katerokoli državo, temeljito preučimo njeno poslovno kulturo, saj bi lahko sicer že z majhno napako poželi poslovni neuspeh. Skozi primerjalno analizo smo spoznali, da, čeprav so si na prvi pogled poslovna kultura Švedske, Južne Koreje in Čila različne, imajo tudi kar nekaj podobnosti. Ugotovili smo, da se torej obravnavane poslovne kulture kljub različni geografski legi vendarle ne razlikujejo tako zelo, kot smo to predvidevali na začetku.
Ključne besede: poslovna kultura, Švedska, Južna Koreja, Čile, primerjalna analiza, modeli medkulturnih razlik.
Objavljeno: 14.07.2015; Ogledov: 1004; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (800,07 KB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA ORGANIZIRANOSTI SLOVENSKE IN ŠVEDSKE POLICIJE NA MAKRO RAVNI
Urška Sušanj, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali organizacijska modela organiziranosti slovenske in švedske policije na makro ravni. Preučevali smo ju skozi ključne tri organizacijske razsežnosti: strukturno, procesno in kulturno. V okviru empiričnega dela smo izvedli šest polstrukturiranih intervjujev s predstavniki slovenske in švedske policije. Ugotovljeno je bilo, da je strukturna razsežnost v policijskih organizacijah usmerjena predvsem v centralizacijo. Za razliko od slovenske policije, ki takšen sistem že ima, ga bo švedska v celoti prevzela v začetku naslednjega leta, ko bo začela z reorganizacijo švedske policijske organizacije. Delno smo lahko potrdili trditev, da na učinkovitost delovanja policijskih organizacij najbolj vpliva procesna razsežnost. V policijskih organizacijah prednost dajejo strukturni, deloma pa tudi kulturni razsežnosti. Nedvomno pa smo ugotovili, da kulturna razsežnost vpliva na uspešnost organizacijski sprememb. Glede na ugotovitve predlagamo, da bi slovenska policija več energije vložila v stalno analiziranje učinkovitosti organizacijskega modela. Ključni delovni procesi v švedski policijski organizaciji so namreč nenehno predmet spremljanja, ocenjevanja in analiziranja. Ocenjujemo, da bi obe organizaciji še več energije vložili v razvoj in motivacijo kadra, in s tem okrepili kulturno razsežnost organizacije. Vrhunska podjetja jutrišnjega dne bodo namreč tista, ki se ne bodo borila proti kaotičnem okolju, temveč se bodo z njim sprijaznila in ga izkoristila.
Ključne besede: - Organizacijski model, - Švedska, - Slovenija, - kulturna razsežnost, - procesna razsežnost, - strukturna razsežnost.
Objavljeno: 18.09.2014; Ogledov: 1067; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.57 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici