| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
POLOŽAJ IN VLOGA VZGOJITELJA/VZGOJITELJICE V VRTCU V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM
Elvira Lakić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Položaj in vloga vzgojitelja/vzgojiteljice v vrtcu v Sloveniji in na Švedskem so predstavljene nekatere značilnosti slovenskega in švedskega nacionalnega vzgojno-izobraževalnega programa, ki se izvaja v vrtcih v obeh državah glede na veljavne kurikule. V diplomskem delu so predstavljeni tudi nekateri veljavni zakoni, ki veljajo za vrtce obeh držav. Zakoni posredno ali neposredno vplivajo na vlogo in položaj pedagoškega delavca v vrtcu in ga lahko pri delu omejujejo ali pa njegovo delo spodbujajo in mu dajejo primerne pogoje za kreativno delo z otroki. Za zbiranje empiričnih podatkov se je uporabilo skupaj 91 anketnih vprašalnikov, 46 izpolnjenih v Sloveniji in 45 izpolnjenih na Švedskem. Na vprašalnike so odgovarjale diplomirane vzgojiteljice obeh držav. V teoretičnem delu sta predstavljena kurikula za vrtce obeh držav, ki predstavljata osnovo za delo v vrtcih tako v Sloveniji kot na Švedskem. Nadalje so predstavljeni nekateri zakoni: Zakon o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo, Zakon o financiranju ali sofinanciranju vrtcev ter zakon, ki določa normative za število otrok v skupini v vrtcu. V empiričnem delu so grafično predstavljeni in interpretirani odgovori vzgojiteljic obeh držav. Ugotovitve kažejo, da imajo švedske vzgojiteljice v primerjavi s slovenskimi kolegicami precej višje plače, manjše število otrok v skupini, se s starši otrok veliko bolje razumejo, preživijo dnevno več časa zunaj kot slovenske vzgojiteljice, pa imajo še vseeno več komentarjev in predlogov za izboljšanje svojega delovnega mesta in načina dela. Podobni odgovori anketiranih vzgojiteljic pa so bili pri delovnem času vrtca, v katerih so anketirane delale, in pri vprašanju o tem, ali jih je šolanje dobro pripravilo na delo. Pri slednjem vprašanju večina vzgojiteljic obeh držav meni, da so na fakulteti pridobile zadostna znanja in izkušnje za delo v vrtcu.
Ključne besede: vzgojitelj/vzgojiteljica, vrtec, Slovenija, Švedska, primerjalna študija, kurikulum, prostor, plačilo staršev, število otrok
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 5389; Prenosov: 611
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Scenariji razvoja organizirane kriminalitete : diplomsko delo
Jakob Abe, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: organizirana kriminaliteta, razvoj, Evropska unija, EU, Švedska, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1433; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (550,82 KB)

7.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI
Aleš Gaber, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija se nahaja pred novo nujno pokojninsko reformo, saj obstoječi pokojninski sistem, ki smo ga opisali, ne bo zmožen zagotavljati dovolj visokih pokojnin. S spremembami in iskanjem rešitev se soočajo tudi ostale države Evropske unije, saj je bila večina dosedanjih pokojninskih sistemov zastavljenih tako, da niso upoštevali morebitnih neugodnih pojavov, kot so demografske spremembe, velika brezposelnost, gospodarske krize itd. Sistem je bil postavljen v času normalne »starostne piramide« - torej v času, ko je bilo razmerje med zaposlenimi in upokojenci veliko bolj ugodno. Vsi ti pokojninski sistemi v večini temeljijo na dokladnem načinu financiranja, ki pa sedaj zelo bremeni trenutno aktivno prebivalstvo, saj jim zelo znižuje neto plačo v zameno za negotovo pokojnino v prihodnosti. Vedno bolj se uvaja naložbeni način financiranja, katerega nam običajno omogočajo v sklopu drugega in tretjega stebra (izjema je pokojninski sistem na Švedskem, kjer je to delno krito že v prvem stebru). Poleg pokojninskega sistema v Sloveniji smo predstavili še pokojninska sistema v Veliki Britaniji in na Švedskem. V obeh državah deluje tristebrni pokojninski sistem in ima to posebnost, da prejemajo vsi upokojenci osnovno oziroma minimalno pokojnino. Bližajoča pokojninska reforma v Sloveniji bi naj med drugimi spremembami vsebovala tudi uvedbo univerzalne pokojnine, ki bi jo prejemali vsi ne glede na vplačane prispevke. V prihodnje bo potrebno dati velik poudarek na dodatna pokojninska zavarovanja, če bomo želeli privarčevati dovolj za jesen svojega življenja in če bomo želeli ohraniti vsaj približno enak standard, kot smo ga imeli pred upokojitvijo.
Ključne besede: pokojnina, pokojninski sistem, Švedska pokojnina, pokojninski stebri.
Objavljeno: 04.03.2011; Ogledov: 1409; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (764,64 KB)

8.
Trendi kriminalitete na Švedskem : diplomsko delo
Patricia Rozman, 2010, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: kriminaliteta, statistični podatki, analize, Švedska, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1454; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
ANALIZA TUJIH NEPOSREDNIH NALOŽB V ŠVICI IN NA ŠVEDSKEM ZA OBDOBJE 2005 -2009
Rosanda Verglez, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Tuje neposredne naložbe so oblika mednarodne dejavnosti podjetij. Izhodne tuje neposredne naložbe so tiste, ki jih ustvarjajo domača podjetja v tujini z ustanavljanjem hčerinskih družb, vhodne tuje neposredne naložbe pa tiste, ki jih tuja podjetja ustvarjajo v domači državi z ustanavljanjem hčerinskih družb. Glede na naložbeno strategijo ločimo tuje neposredne naložbe z izgradnjo novih zmogljivosti, ki jih imenujemo tudi greenfield investicije, kar pomeni, da investitor v tuji državi ustanovi in izgradi popolnoma nove poslovne, proizvodne ali trgovinske objekte. Investitor se lahko odloči tudi za prevzem že obstoječega podjetja ali pa se odloči za skupna vlaganja z drugimi podjetji. TNI so do danes izzvale številna nasprotujoča si mnenja o njihovih pozitivnih in negativnih učinkih na gospodarstvo države, ki posluje s tovrstnimi investicijami. Tako Švica kot Švedska sta majhni razviti gospodarstvi, ki po številnih parametrih rangirata najvišje na svetu. Obe državi prav tako že vrsto let poslujeta s tujimi neposrednimi naložbami. Prva industrija v Švici, ki je začela z ustanovitvijo odvisnih podjetij v tujini je bila farmacevtska industrija, sprva z razlogom izogniti se protekcionističnim ukrepom, ki so bili uvedeni s strani tujih držav po prvi svetovni vojni. Švedsko prvo transnacionalno podjetje pa sega vse v 17. stoletje. V letu 2008 je Forbes objavil 2000 svetovnih podjetij, med katerimi je bilo kar 40 švicarskih in 22 švedskih podjetij. Tuje neposredne naložbe iz obeh držav v tujino so v opazovanem obdobju vsako leto rastle, kar pomeni, da se vedno več švicarskih in švedskih podjetij odloča za širitev v tujino. V obeh državah se kot najbolj privlačni lokaciji za tuje investicije pojavljata ZDA in Združeno kraljestvo, Švica ima največ kapitalskih zalog še v offshore finančnih centrih Srednje in Južne Amerike, Švedska pa v Švici in na Nizozemskem. Švicarske kapitalske zaloge so v opazovanem obdobju v poprečju znašale 665 milijard evrov, medtem ko so na švedskem znašale 222 milijard evrov. Obe državi pa sta tudi zelo privlačni za tuje investitorje. Razlogi za to so v obeh državah podobni. Tuje investitorje v državi pritegnejo stabilna gospodarska rast, visok življenjski standard, visoko razvita tehnologija in usposobljena delovna sila, razvita infrastruktura, strateška lega držav, nizke podjetniške davčne stopnje in številne investicijske spodbude države. V letu 2008 je svetovno investicijsko poročilo 2009 zabeležilo kar 6.852 tujih podružnic v Švici. Za svojo velikost je na drugi strani Švedska največja prejemnica TNI na svetu. Švedska je namreč v letu 2008 zabeležila 12.861 tujih podjetij, ki so zaposlovala približno 620 tisoč ljudi, V opazovanem obdobju so na Švedskem največje kapitalske zaloge ustvarila podjetja iz Nizozemske, Luksemburga in Združenega kraljestva, v Švici pa podjetja iz ZDA, Nizozemske in Avstrije. V povprečju so kapitalske zaloge v opazovanem obdobju v Švici znašale 341 milijard evrov na Švedskem pa 200 milijard evrov.
Ključne besede: tuje neposredne naložbe, transnacionalna podjetja, Švica, Švedska
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 906; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (960,33 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici