| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika neformalnega nadzorstva in formiranje družbene iniciative : Štajerska varda
Domen Čerin, 2022, diplomsko delo

Opis: Neformalno nadzorstvo se v družbi pogosto pojavlja. Običajno v kriznih situacijah zaradi bojazni pred nevarnostjo, nezaupanja pristojnim organom ali pa mišljenja, da le- te svojega dela ne opravljajo dovolj dobro. V času II. svetovne vojne smo bili priča pojavu neformalnih vaških straž, paravojaških enot, ki so se formirale s pomočjo okupacijske oblasti. Namenjene so bile boju proti uporniškem partizanskem gibanju. Sprva je bila to italijanska Prostovoljna protikomunistična milica, ki se je kasneje pod nemško okupacijo razvila v slovensko domobranstvo. Podobnim enotam smo bili priča tudi od začetka nacionalsocializma, ko je imela Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (NSDAP) privatne vojaške enote SA ali Sturmabteilung, pri nas pa smo jim rekli jurišniki ali jurišne čete. V demokratični družbi se združenja, ki želijo pritiskati na odločevalce in pozvati k spremembi, oblikujejo kot različne vrste družbenih iniciativ. Imamo civilno iniciativo, ki je popolnoma neformalna skupina ljudi, ki skupaj poziva k spremembi na krajevnem, občinskem ali državnem območju, lahko pa tudi širše. Ljudska iniciativa pa je formalno združenje, ki je tudi zakonsko utemeljeno. Je orožje demokratične družbe, ki izraža nezadovoljstvo ljudi in spodbuja k določeni spremembi. V Sloveniji se je pojavilo združenje pod imenom Štajerska varda – »civilna iniciativa«, ki naj bi bila v pomoč pristojnim organom ob varovanju državne meje. Problematika te formacije je bila predvsem zunanji izgled in način njihovega sporočanja in komuniciranja z družbo. Skupina uniformiranih posameznikov s hladnim in strelnim orožjem ima več skupnega s para vojaškimi enotami, kot so vaške straže ali jurišne čete, kot pa s civilno ali katero drugo družbeno iniciativo. Ob širšem pogledu na delovanje takšne enote in uresničevanju njihovih idej je regulacija in omejitev takšnih grupacij postala ena izmed prioritet države. Kot poskus zaustavitve je bilo izvedenih več postopkov, kot so sprememba Zakona o nadzoru državne meje, sodba zoper ustanovitelja Štajerske varde in sprememba Zakona o orožju. V diplomski nalogi smo tako predstavili ves vidik, od razvoja ljudskih iniciativ, do problematike neformalnega nadzorstva. Kot opredelitev, kakšne vrste organizacija je Štajerska vara, pa smo v zaključku naredili primerjavo med vardo, paravojaškimi enotami in ljudskimi iniciativami in tako ugotovili, kaj imajo te formacije skupnega in česa ne.
Ključne besede: diplomske naloge, Štajerska varda, civilna iniciativa, družbena iniciativa, ljudska iniciativa, paravojaška enota, neformalno nadzorstvo, vaška straža, jurišne čete
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 1061; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Uniformirane civilne interesne skupine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Domen Božič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z aktualnimi zasebnimi vojaškimi podjetji in organizacijami tako po svetu kot tudi v Sloveniji. V začetnem delu diplomske naloge smo se s pomočjo javno dostopne literature na spletu poglobili v zgodovinski primer nastanka in delovanja paravojaške enote Sturmabteilung, s katero je mogoče potegniti veliko vzporednic z aktualnim stanjem v Sloveniji – pojavom Štajerske varde. Mnoge državne vojske po svetu vse bolj uporabljajo sodelovanje z zasebnimi vojaškimi podjetji, ki prevzemajo vojaške naloge, kot so usposabljanje, obveščevalna dejavnost, zagotovitev varnosti, logistična podpora in podobne naloge. V glavnem delu diplomskega dela smo z zbiranjem informacij in aktualnih poročanj medijev preučevali, kako so zasebne vojaške organizacije urejene v posameznih državah, kakšna zakonodaja in pravna podlaga jih opredeljuje in omejuje, predstavili pa smo tudi sam nastanek, organiziranost in delovanje posameznih zasebnih vojaških organizacij v različnih državah. Ugotovili smo, da zasebne vojaške organizacije delujejo na različnih konfliktnih območjih po svetu, medtem ko pa so si njihove vloge znotraj teh območij podobne. Zasebne vojaške organizacije po svetu so regulirane tako z domačim kot tudi z mednarodnim pravom. Zakonodajo zasebniki pogosto zaobidejo, zato se pojavi težava, ker pripadniki zasebne vojaške organizacije delujejo samoiniciativno, brez pooblastil in s tem kršijo zakonodajo, za storjena dejanja pa ne odgovarjajo zaradi pomanjkljivo opredeljene pravne podlage. V preteklosti smo lahko že večkrat bili priča neodobravanju javnosti nad etičnimi in moralno spornimi dejanji zasebnikov, ki spremljajo državno vojsko na vojnih območjih in z njo sodelujejo. Ob nekaterih popravkih že obstoječe zakonodaje in določenih predpisov bi bilo možno natančneje opredeliti delovanje pripadnikov zasebnih vojaških organizacij.
Ključne besede: diplomske naloge, zasebno vojaško podjetje, Sturmabteilung, Wagner, Blackwater, Štajerska varda, civilne interesne skupine
Objavljeno v DKUM: 15.07.2021; Ogledov: 943; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici