Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Baron Hermann Ladislav Gödel-Lannoy (1820–1892), nemški aristokrat slovenskega rodu, rojen v Mariboru, je v zadnji četrtini 19. stoletja sodil med vidnejše politične predstavnike slovenske Štajerske. Po zaključku pravne izobrazbe je svojo poklicno pot začel v sodstvu, vendar je kmalu prešel v državno upravo, kjer se je posvetil premoženjskim in finančnim zadevam. Zaradi strokovne usposobljenosti in zavzetosti je napredoval do položaja finančnega prokuratorja na Dunaju, ki ga je zasedal do svoje upokojitve leta 1880. Istočasno se je aktivno vključil v politično življenje: med letoma 1879 in 1890 je kot slovenski poslanec deloval v dunajskem državnem zboru, kjer je opravljal tudi funkcijo drugega podpredsednika, hkrati pa je bil med letoma 1884 in 1890 tudi poslanec v štajerskem deželnem zboru in namestnik deželnega glavarja. Gödel-Lannoy je slovel kot izjemno razgledan, govorniško spreten in vpliven posameznik. Po upokojitvi je v Mariboru kupil reprezentančno palačo, danes znano kot palača Goedel-Lannoy, kjer je ustvaril razkošen družinski dom z visoko umetnostnozgodovinsko vrednostjo.
Ključne besede: Hermann Gödel-Lannoy, 19. stoletje, Spodnja Štajerska, dunajski državni zbor, štajerski deželni zbor.
Objavljeno v DKUM: 11.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,24 MB)

Opis: Članek predstavlja nekaj manj znanih in še neznanih dejstev o času pred pričetkom hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1573 ter njegove manj odmevne posledice v mesecih do konca tistega leta. Nadvojvoda Karel Habsburški je ob informacijah o možni kužni epidemiji v štajerskem Gradcu pred koncem leta 1572 prišel na Ptuj. Ob prvi novici o pričetku upora se je prek Maribora takoj vrnil na svoj vladarski dvor. V prispevku so predstavljeni ukrepi vladarjevega urada v Celju, samega vladarja in deželnih oblasti ter dopisovanje med Celjem, Gradcem, Ljubljano in Zagrebom, posredno pa tudi s cesarskim dvorom na Dunaju. Ukrepi so bistveno vplivali na potek in presenetljivo hiter konec upora.
Ključne besede: kmečki upori, hrvaško-slovenski kmečki upor, 16. st., Notranja Avstrija, Štajerska, obveščanje, poštne zveze
Objavljeno v DKUM: 18.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Za nalogo smo si v razpravi zadali odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, vezanih predvsem na čas in vzrok prihoda judov v posamezne spodnještajerske urbane kraje. Kot vzorčne primere smo izbrali manjše kraje, kjer je judovska navzočnost zabeležena v dokumentih. Zaključiti smemo, da se vloga deželnih gospodov, predvsem Habsburžanov, kaže kot ključna pri spodbujanju in podpiranju judov pri odločitvi, da se naselijo v določenem kraju. To se verjetno najbolj jasno vidi pri različnih zgodbah dveh mejnih mestec, Ormoža in Brežic, obeh v lasti salzburškega nadškofa. Obe mesti sta torej last salzburškega nadškofa, toda če se je Ormož predvsem zaradi samosvoje politike družine Ptujskih in njihove naslonitve na štajerske vojvode tesne zveze s Salzburgom v veliki meri otresel, je ta podreditev oz. salzburška nadvlada ostala v Brežicah zelo izrazita. To povzroči, da v Ormožu pride do poskusa (sicer relativno kratkotrajnega, pa vendar) nastanka ormoške judovske skupnosti, medtem ko v Brežicah ni o čem podobnem ne duha ne sluha. Angažma štajerskih vojvod pa je najbolje viden na primeru (Slovenske) Bistrice, kjer je očitno, da je ravno njihov interes tisti, ki je ne samo omogočil prihod judov v mesto, temveč tudi v veliki meri uravnaval njihovo delovanje. Tudi primer Slovenj Gradca kaže na podoben vzorec. Tudi tu je za prihod judov v mesto odločilen vpliv deželnega gospoda, le da je ta v tem primeru izražen posredno, skozi delovanje deželnoministerialne družine Aufensteinov, ki pa je bilo brez dvoma povsem usklajeno z željami njihovega gospoda, koroškega vojvode. Iz celotne slike še najbolj izstopa primer Dravograda, kjer imamo opravka z dokaj nenavadnim momentom, ko se, kot kaže, štajerski judje (vsaj tako kaže dejstvo, da se podredijo sodniku za jude iz Gradca) naselijo v kraju. Ravno primer Dravograda tudi kaže, kako majhno količino podatkov imamo na razpolago, saj ni jasen niti čas prihoda in s tem dolgotrajnost tega niti povezava dravograjskih judov z morebitnimi skupnostmi iz koroškega oz. štajerskega prostora. Usoda juda Davida iz Dravograda na Dunaju kaže le na to, da je bila njegova povezanost z Dravogradom zelo velika in je morala presegati zgolj kratkotrajno bivanje. Vsekakor pa je mogoče zaključiti, da ne samo, da je bila vloga deželnih gospodov (pričakovano) tista, ki je v največji meri krojila prisotnost oz. neprisotnost judov po posameznih krajih, temveč tudi to, da je še prav posebej izpostavljena vloga Habsburžanov (in Tirolskih kot koroških vojvod) kot štajerskih deželnih gospodov. Različna pristopa k (ne)prisotnosti judov lahko vidimo skozi primerjavo salzburških Brežic, kjer jude zaman iščemo, in salzburškega Ormoža, kjer so prisotni v 14. stoletju. Poudarjeno vlogo Habsburžanov pa nam prinaša tudi analiza gradiva mesta Slovenska Bistrica. Vsekakor pa bo za več odgovorov treba tej analizi dodati še podobno za kranjsko deželo in za prostor Goriške in Istre.
Ključne besede: srednji vek, mesta, Judje, Štajerska, Koroška
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Povezava na datoteko

Opis: V magistrskem delu je obravnavano portretno slikarstvo Ferdinanda Maliča (1820–1900). Poleg predstavitve in analize izbranih umetnin v katalogu, so le-te preučevane tudi v kontekstu slogovnega umetnikovega razvoja ter upoštevanja umetnostnega ozračja 19. stoletja v slikarjevi ožji in širši okolici. Maliču se pisci v slovenskem prostoru nikoli niso posebej posvečali, tako da je predloženo delo prvi poskus podrobnejše razčlenitve dela opusa tega štajerskega umetnika. Na podlagi analize in interpretacije izbranih portretnih del smo ugotovili, da umetnikov slogovni razvoj lahko v grobem razdelimo na dva dela, in sicer na zgodnje obdobje z izrazitejšim naslonom na bidermajersko tradicijo ter dobo po preselitvi na Vukovski dvor, kjer je realizem, s katerim se je seznanil tekom bivanja v Franciji, zares prišel v ospredje. Vseskozi pa je moč opaziti slikarjevo tehnično dovršeno risbo, igro svetlobe in sence ter osredotočenost na obrazno fiziognomijo. Maličeva umetnost je še tolikanj bolj zanimiva, če vzamemo v poštev njegovo življenjsko pot; od ambicioznega študenta, kateremu se je obetala uspešna kariera, do umika na podeželje, kjer je, izoliran od najnovejših umetnostnih trendov, ustvarjal okarakterizirane portrete ljudi iz kmečkega okolja, pa tudi intimne in velikokrat tudi žanrsko obarvane upodobitve svoje družine, katerih čustven naboj izraža potrebo po slikarjevem izražanju lastnih čustev skozi umetnost. Z analizo Maličevih portretnih del smo želeli tudi opozoriti na kvaliteto tega slikarja, pri čemer upamo, da bo to morda spodbudilo raziskave umetnosti 19. stoletja na območju slovenske Štajerske.
Ključne besede: Ferdinand Malič (Mallitsch), portret, slikarstvo, 19. stoletje, Štajerska
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 82
Celotno besedilo (6,78 MB)

Opis: Članek obravnava doslej slabo raziskan grad Lušperk v bližini Zreč in njegove prebivalce, zlasti vprašanje njihovega izvora. Grad so v 13. stoletju zgradili na posesti Krške škofije, njegove prebivalce pa v pisnih virih pogosto srečujemo kot priče, večkrat v povezavi s Krškimi škofi, z gospodi Žovneškimi (oziroma grofi Celjskimi) ter grofi Vovbrškimi, čeprav ne kaže, da bi v politiki imeli pomembnejšo vlogo. V teku 15. stoletja je grad vse bolj propadal, v času celjsko-habsburške fajde je bil poškodovan, zatem pa je ostal v ruševinah.
Ključne besede: zgodovina Slovencev, Lušperk, Maribor, vojvodina Štajerska, Habsburžani, gospodje Mariborski, grofje Celjski, Krška škofija
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...