SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
CESAR FRIDERIK II. IN DANAŠNJA SLOVENSKA ŠTAJERSKA
Martin Bele, 2009, diplomsko delo

Opis: V obdobju prve polovice 13. stoletja je bilo področje današnje slovenske Štajerske del Svetega rimskega cesarstva. Člani tamkajšnjih plemiških rodbin niso delovali kot samostojna politična skupina, temveč kot del štajerskega plemstva. S plemstvom iz ostalih delov takratne Štajerske ali njej sosednjih dežel so jih ves čas družili skupni interesi in družinske vezi. Plemiči s področja današnje slovenske Štajerske so bili politično in vojaško aktivni kot spremljevalci takratnih avstrijsko-štajerskih vojvod, redkeje pa so sodelovali tudi v politiki na državni ravni. Čeprav so bili mnogi ministerialnega rodu, jih to spričo njihove precejšnje vojaške moči ni oviralo pri doseganju velikega ugleda. Med svoje zaveznike sta jih rada sprejela tako kralj Filip Švabski kot cesar Oto IV., nanje pa se je pri svoji politiki do vzhodnoalpskega prostora moral nasloniti predvsem cesar Friderik II. Njihovo podporo je potreboval najprej pri svojem vzponu na oblast, kasneje pa proti upornemu avstrijsko-štajerskemu vojvodi Frideriku Prepirljivcu. Za boj proti njemu cesar sam ni imel dovolj časa in vojaških moči. Svojim zaveznikom je bil tako v zameno za vojaško podporo prisiljen podeljevati razne privilegije ter se izjemoma zanje tudi osebno zavzeti. Potem ko je Frideriku Prepirljivcu uspelo doseči svojo rehabilitacijo, so se z njim spravili tudi spodnještajerski plemiči. Kljub temu da so bili v času njegovega konflikta s cesarjem njegovi nasprotniki, se jim ni skušal maščevati, saj je njihovo vojaško pomoč potreboval tudi sam. Čeprav so ti politično manevrirali v svojo korist, jim je ugled in moč uspelo obdržati in v mnogih primerih celo povečati.
Ključne besede: današnja slovenska Štajerska, plemstvo, vojaška podpora, cesar Friderik II., Friderik Prepirljivec
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 1821; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (587,54 KB)

3.
DOGODKI, KI SO ZAZNAMOVALI MARIBOR LETA 1941 V LUČI MARBURGER ZEITUNG
Rajmund Lampreht, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtor opisuje dogodke, ki so bili ključni za dogajanje v Mariboru leta 1941. Prične s samim zaostrovanjem razmer, ko je že jasno, da Kraljevina Jugoslavija ne bo mogla ostati nevtralna. Po pristopu Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu pride do državnega udara, ki odnese kneza Pavla. Njegovo mesto zasede mladoletni kralj Peter II. S tem se kolesje dogodkov že zavrti in 6. aprila pride do napada na Kraljevino Jugoslavijo s strani sil Osi. Hitri kapitulaciji Kraljevine Jugsolavije sledi hitra vzpostavitev nemške civilne uprave v Mariboru pod vodstvom dr. Uiberreitherja. Nemška civilna uprava začne takoj delati po že vnaprej pripravljenih smernicah.
Ključne besede: Kraljevina Jugoslavija, Nemčija, Maribor, Spodnja Štajerska, leto 1941, nemška civilna uprava, Uiberreither, gledališče, preskrba, narodnoosvobodilni boj, deportacije, izselitev.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2562; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

4.
NACIZEM V MARIBORU TER NJEGOV PRIKAZ V LUČI ČASNIKA MARBURGER ZEITUNG
Igor Videčnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nacizem v Mariboru ter njegov prikaz v luči časnika Marburger Zeitung obravnava primerjavo nacistične okupacije mesta Maribor med njenim prikazom v slovenski povojni literaturi in prikazom v nacističnem časniku Marburger Zeitung. Okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru sta v povojnih virih in literaturi predstavljena precej drugače, kot sta bila predstavljena skozi članke časnika Marburger Zeitung. Diplomsko delo primerja in analizira dva različna pogleda na nacistično okupacijo mesta Maribor med leti 1941 in 1945.
Ključne besede: Marburger Zeitung, Maribor 1941 – 1945, nacizem, okupacijam, Spodnja Štajerska, politična situacija
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2328; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (673,97 KB)

5.
ČEVLJARSKO BESEDJE V MARIBORU
Tina Janžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čevljarsko besedje v Mariboru prinaša glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedoslovni oris mariborskega pogovornega jezika, ki ga slovenska dialektologija uvršča v štajersko narečno skupino. Predstavljeno je mesto Maribor in razvoj čevljarske obrti na Slovenskem ter materiali, orodja in izdelki čevljarske dejavnosti. Čevljarska obrt na Slovenskem se je ohranjala iz roda v rod. S tem se je ohranilo tudi izrazje te dejavnosti, ki pa danes postopoma izginja. Razvoj tehnologije, čevljarska industrija in masovna proizvodnja čevljev so povzročili propadanje čevljarskih delavnic in posledično tudi izginjanje besedja, ki je povezano s čevljarstvom. V osrednjem delu diplomskega dela je v obliki slovarja predstavljeno čevljarsko besedje v mariborskem pogovornem jeziku. Besedno gradivo je bilo zbrano s pomočjo Mirka in Franca Cimerlajta, čevljarjev iz Maribora, in je bilo osnova za izdelavo slovarja. Zbrano čevljarsko izrazje je razvrščeno po abecednem vrstnem redu in obdelano s pomočjo strokovne literature. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki, temu pa je dodan pomen in izvor besede ter primer iz posnetega gradiva. Izvorno besedje je slovanskega, prevzeto besedje pa je zaradi zgodovinskih vzrokov nemškega izvora.
Ključne besede: slovenski jezik, slovenska dialektologija, štajerska narečna skupina, mariborski pogovorni jezik, zgodovina čevljarstva, čevljarstvo v Mariboru, čevljarsko besedje
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2021; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)

6.
POMEN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZA KONKURENČNOST REGIJE-PRIMER STEIRISCHES VULKANLAND
Mateja Poredoš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih so nam na različne načine bile prikazane negativne posledice človeškega dejanja za naravo in zahteve po globalnih ekoloških iniciativah so postale čedalje bolj glasne. Izkazalo pa se je, da so podlaga za dosego globalnih ekoloških ciljev dejanja na regionalni ravni. V skupino teh regionalnih iniciativ pa spada tudi projekt »Steirisches Vulkanland« v Avstriji. 79 med seboj povezanih občin si je zadalo cilj na podlagi medsebojnega sodelovanja in upoštevanja načel trajnostnega razvoja skrbeti za (gospodarski) napredek regije. S skupnimi močmi jim je tako uspelo uspešno realizirati številne projekte in tako izboljšati gospodarski položaj regije. Posledično pa se je povečala tudi konkurenčnost regije, pri kateri imajo pomembno vlogo regionalni indikatorji konkurenčnosti: število na novo ustanovljenih podjetij v regiji, dvig gospodarske zmogljivosti in ravni plač, turistična dejavnost, število proizvodov in obratov pod znamko »Steirisches Vulkanland« in inovativnost.
Ključne besede: Trajnostni razvoj, regija, regionalno gospodarstvo, štajerska vulkanska dežela (Steirisches Vulkanland), indikatorji konkurenčnosti regije.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2238; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (805,80 KB)

7.
BESEDJE V MARIBORŠČINI
Bojana Glažar, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je središče severnoštajerskega pokrajinskega pogovornega jezika, mariborski pogovorni jezik pa se je oblikoval na neposrednem stičišču štajerske in panonske narečne baze. Posebnost mariborskega govora sta dva naglasa v daljših tvorjenkah. V govoru se kažejo težnje po posplošitvi naglasa na vse oblike ali večino oblik iste besede, ožanju e-jevskih in o-jevskih fonemov in daljšanju kratkih samoglasnikov. Analiza posnetega in zapisanega besedja je pokazala, da v mariborskem govoru prevladujejo neprevzete besede. Od prevzetih besed je največ besed germanskega izvora, nato romanskega. Analiza besednih zvez je pokazala isto — največ je besednih zvez, v katerih sta tako jedro kot določilo domačega izvora, manj je tistih, ki imajo tuje jedro in domače določilo ter domače jedro in tuje določilo, najmanj pa je besednih zvez, kjer sta obe sestavini prevzeti. Tudi med prevzetimi besednimi zvezami prevladujejo izrazi germanskega izvora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, pokrajinski pogovorni jezik, mariborska mestna govorica, besedje v mariborščini
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2642; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (811,79 KB)

8.
GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA BRESTANIŠKEGA GOVORA
Katja Komar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Brestanice na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Pri raziskovanju sem se v veliki meri opirala na vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in na zvočni zapis prostega govora, ki sem ga posnela s pomočjo treh informatork, ter v delu oboje podala v fonetični obliki. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem brestaniški govor umestila v narečni prostor in raziskovanje usmerila h glasoslovni ravnini govora, ki vključuje naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj posameznih glasov, in k oblikoslovni ravnini, ki podaja narečne značilnosti posameznih besednih vrst. Govor Brestanice sodi v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, le-to pa je po Tinetu Logarju in Jakobu Riglerju del štajerske narečne skupine. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora. Pod vplivom štajerske narečne skupine je govor izgubil tudi prvotno tonemsko naglaševanje in kolikostno nasprotje, podaljšali so se celo vsi kratko naglašeni samoglasniki. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški, značilen je močan samoglasniški upad ter pojav akanja, ukanja in celo ikanja. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki, na oblikoslovni ravni pa oblikospreminjevalni vzorci v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Srednji spol je prešel v moški spol. Zaradi (dnevnega) preseljevanja in vse večjega vpliva knjižnega jezika so pogoste nepredvidljive dvojnice, kar daje brestaniškemu govoru značaj mešanega govora.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, brestaniški govor
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1870; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (841,54 KB)

9.
MELJSKO ZBIRNO TABORIŠČE, KOT SO GA DOŽIVELI SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI
Tjaša Markežič, 2010, diplomsko delo

Opis: Nemška okupacija dela slovenskega ozemlja v aprilu 1941 je za mnoge ljudi pomenila prelomnico v njihovem življenju. Okupator je prišel na Spodnjo Štajersko s ciljem, da jo čim prej ponemči. Vse tiste ljudi, ki bi jih pri tem načrtu lahko ovirali, so nacisti nameravali izgnati z okupiranega področja. Med žrtvami so se znašli tudi slovenski književniki, ki so s svojim poklicem, literarnim ustvarjanjem in narodno zavestjo motili okupatorja pri njegovih namenih. Za organizacijo izgona so nacisti najprej ustanovili preseljevalni štab v Mariboru in njemu podrejene organe, za tem pa uredili zbirna taborišča v različnih krajih Spodnje Štajerske. V Mariboru so v taborišče za izgnance preuredili del meljske vojašnice. Začele so se aretacije književnikov, ki so jih takoj prepeljali v meljsko kasarno ali katero drugo zbirno taborišče, kjer so čakali, da jih transport odpelje v izgnanstvo. Namenili so jih v različne kraje v Srbiji, nekatere tudi na Hrvaško. O izganjanju ljudi s področja Spodnje Štajerske so poročali različni slovenski časniki, problem izgnanstva pa je veliko književnikov upodobilo tudi v leposlovju.
Ključne besede: Ključne besede: nacizem, Spodnja Štajerska, slovenski književniki, meljsko zbirno taborišče, izgnanstvo.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1777; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (838,71 KB)

10.
MARIBORSKI POGOVORNI JEZIK V MOLIEROVI KOMEDIJI
Darja Čižek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mariborski pogovorni jezik v Molièrovi komediji predstavlja analizo govora v predstavi Plemeniti meščan, ki je bila premierno uprizorjena 23. februarja 2007 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Odločitev, da plemeniti meščan, gospod Jourdain, v predstavi govori, kot danes govori mariborsko meščanstvo, po mnenju ustvarjalcev ni cenen domislek, s katerim naj bi teater v svojo dvorano privabil kar največ lokalnega prebivalstva, željnega zabave, ampak želja ustvariti kontrast med mestno mariborščino, ki jo govori gospod Jourdain, in privzdignjeno predpisano slovensko govorno normo, ki jo govorijo aristokrati in kulturniška elita v predstavi. Ker velja, da je gledališče elitni govorni medij, so v uvodu predstavljene osnovne značilnosti in opredelitve odrskega jezika. Ko govorimo o odrskem jeziku, govorimo dejansko o jeziku odrskih besedil. Tako bi morali razumeti tudi gledališki jezik. Besedilo uresničuje igralec s svojim gledališkim govorom, saj je odrski jezik tako pomemben del predstave, da lahko dostikrat rečemo, da je odrski jezik predstava sama. Na slovenskih gledaliških odrih se vedno bolj uporablja narečna izgovarjava, predvsem mestne govorice v uprizoritvah komičnega žanra. Komedija je tiste vrste žanra, ki se prilagaja občinstvu, jeziku okolja ali pa jeziku avtorja. Igranje v narečju je veliko bolj zapleteno kot igranje v zbornem ali pogovornem jeziku. Osnovno izhodišče naloge je neknjižna oblika jezika, mariborski pogovorni jezik, ki ga govori gospod Jourdain v krogu svoje družine, saj jezikovne rabe ne nadzoruje. V domačem okolju, v dialogih z ženo, lakajem in služkinjo je govorno najbolj sproščen. V analizi besedila, ki je bila narejena po tradicionalnih merilih jezikoslovja in zajema pregled glasoslovja, oblikoslovja, skladnje ter besedja, so zapisane in predstavljene značilnosti štajerske in panonske narečne baze.
Ključne besede: Ključne besede: odrski jezik, odrski govor, štajerska narečna baza, mariborski pogovorni jezik, SNG Maribor
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 1826; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici