| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Dinastija Nasridov in padec Granade
Nataša Pernat, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava vzroke za vzpon in padec zadnje muslimanske dinastije Nasridov na Iberskem polotoku. Poudarek je na družbeno-politični situaciji v emiratu v zadnjih letih pred padcem dinastije. Od vzpona na oblast leta 1232 do padca Granade se je na prestolu zvrstilo 23 emirjev. Za lažje razumevanje je na kratko predstavljen prihod Arabcev na Iberski polotok in razdori, ki so omogočili vzpostavitev in predvsem ohranitev granadskega kraljestva kljub močnim pritiskom s strani katoliških kraljestev, skoraj 250 let. V drugi polovici 15. stoletja so dinastijo oslabili boji za nasledstvo, kar sta spretno izkoristila katoliška kralja Ferdinand II. Aragonski in Izabela I. Kastiljska ter sprožila kampanjo proti Nasridskemu kraljestvu. Zadnji emir Mohamed XII, poznan tudi pod imenom Boabdil, je moral 2. januarja 1492 predati Granado, s čimer se je končala vladavina muslimanov na Iberskem polotoku. Ob predaji Granade sta katoliška kralja muslimanskemu prebivalstvu v mirovni pogodbi zagotovila številne svoboščine. Vendar je bilo spoštovanje določb kratkega veka, saj so se morali tako Židje kot muslimani spreobrniti. Nasilne spreobrnitve so povzročale nemire in privedle do dveh večjih uporov, katerih posledica je bil dokončen izgon muslimanov l. 1609.
Ključne besede: Nasridi, Granada, rekonkvista, Španija, katoliška kralja
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

2.
Primerjava zaznane vrednosti mobilnega telefona med študenti iz Slovenije in Španije
Nina Lebar, 2018, diplomsko delo

Opis: Podjetja se v sodobnem tehnološkem svetu, ob lansiranju novega izdelka na trg, vse bolj osredotočajo na ustvarjanje posebnih izkušenj, ne le na ponudbo izdelkov in z njimi povezanih osnovnih storitev. Izdelek v širšem pomenu ne predstavlja le neke fizične oblike, marveč tudi storitveno. Na področju mobilne tehnologije, natančneje mobilnih telefonov, je iskanje konkurenčnih prednosti izredno pomembno. Podjetja se za dobro načrtovanje strategije razvoja in ponudbe mobilnega telefona morajo zavedati osnovnih lastnosti le-tega, zajemati morajo njegove ravni, življenjski cikel, pedvsem pa njegove sestavine. Uporaba pametne mobilne telefonije se veča, le-ta pa predstavlja center našega življenja. Z vrsto njenih prednosti in slabosti je naslednji korak tisti, ki vodi k zadovoljevanju potreb na boljši način kot konkurenca in poznavanje ciljne skupine. Eden izmed načinov prepoznavanja svojih odjemalcev je merjenje zaznane vrednosti. Zaznana vrednost je razlika oziroma kompromis med zaznanimi koristmi, ki jih posplošeno delimo na funkcionalne, čustvene ter socialne, in zaznanimi žrtvami, ki predstavljajo časovne, denarne in fizične žrtve kot tudi tveganja. Omenjen koncept je močno povezan s konceptom zadovoljstva kot njegove posledice. S pomočjo raziskave, ki se je osredotočala na proučevanje ter primerjanje razlik v zaznani vrednosti med študenti iz Slovenije in Španije smo ugotovili, katere dejavnike odjemalci zaznavajo kot največje koristi, katere kot največje žrtve in obratno. Raziskava je pokazala, da med študenti različnih držav in spolov prihaja do statistično značilnih razlik v omenjenima komponentama in posledično tudi v celotni zaznani vrednosti. Spremenljivki zaznane koristi in zaznana vrednost sta med seboj premo sorazmerni. Kljub temu med študenti oziroma posamezniki znotraj držav ni prihajalo do večjih odstopanj. Na splošno so anketiranci obeh držav in spolov z mobilnim telefonom, ki ga trenutno uporabljajo, zadovoljni. S potrditvijo vseh šestih hipotez smo dosegli naš namen in zastavljene cilje.
Ključne besede: izdelek, mobilni telefon, zaznana vrednost, zaznane koristi, zaznane žrtve, zadovoljstvo, primerjava, Slovenija, Španija
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 478; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Davek na igre na srečo v španiji in sloveniji: primerjalna analiza
Iris Komel, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu najdemo primerjalno analizo davka na igre na srečo v Španiji in Sloveniji. Za izbiro teme smo se odločili na podlagi dejstva, da živimo v okolju, kjer najdemo veliko število igralnih salonov, in prav to je vplivalo na odločitev o raziskovanju področja. Igre na srečo so igre, pri katerih lahko sodeluje katera koli oseba, starejša od 18 let, tako imenovana polnoletna oseba po evropskem standardu. Udeleženec pri igrah na srečo ima možnost zadeti dobitek, ki je odvisen predvsem od njegove sreče, seveda pa na to lahko vpliva tudi prvotno vložen znesek. Igre na srečo predstavljajo neke vrste razvedrilo, pri katerih je ob preseženi vrednosti, ki jo določa zakonodaja, potrebno plačati davek. V Sloveniji najdemo igre na srečo, ki so določene s strani Zakona o igrah na srečo. Ta ureja način pridobivanja dovoljenj za izvajanje iger, sistem prirejanja iger, način prirejanja iger v skladu z zakonskimi pravili. Zakon prav tako ureja in opravlja nadzor nad igrami na srečo tako v igralnih salonih kot tudi drugje, saj želijo z zakonom preprečiti kakršno koli goljufanje ali pranje denarja. V Španiji igre na srečo ureja Zakon o regulaciji iger na srečo 13/2011, z dne 27. maja (Rodrígez Zapatero, 2011), in velja za vseh 17 avtonomnih skupnosti, med katerimi so tudi Balearski in Kanarski otoki. Poleg Španije smo še posebej raziskali območje Balearskih otokov, kjer igre na srečo ureja Zakon o igrah na srečo in stavah na Balearskih otokih 8/2014, z dne 1. avgusta (Bauzá Díaz, 2014), ter območje Kanarskih otokov, kjer igre na srečo ureja Zakon o igrah na srečo in stavah na Kanarskih otokih 11/2015, z dne 29. decembra (Clavijo Batlle, 2016). V glavnem španskem zakonu, ki velja za vse avtonomne skupnosti, lahko zasledimo, da ima natančno opredeljene igre na srečo ter prav tako davčne stopnje za vsako izmed njih. V zakonu najdemo tudi, na kakšen način urejajo nadzor nad igrami in seveda kako želijo preprečiti kakršno koli goljufanje ali pranje denarja. V Španiji in Sloveniji je obdavčitev dobitkov od iger na srečo različna, prav tako najdemo razlike pri obdavčitvi drugih iger na srečo.
Ključne besede: Balearski otoki, davek na igre na srečo, davčna stopnja, Kanarski otoki, Slovenija, Španija.
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 436; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (377,83 KB)

4.
Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi
Urška Grm, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi predstavlja politične odnose in konflikte med katoliško Španijo in protestantsko Anglijo v drugi polovici šestnajstega stoletja. V delu so s pomočjo virov in izbrane literature najprej predstavljene in opisane notranjepolitične razmere v Angliji in Španiji pod Elizabeto I. in Filipom II. Gre za vladarja, ki sta s svojim dolgoletnim vladanjem pomembno zaznamovala politično dogajanje v Evropi tistega časa. Osrednji del magistrskega dela pa podrobneje prikazuje poslabšanje medsebojnih odnosov, ki so sredi osemdesetih let prerasli v nikoli uradno razglašeno angleško-špansko vojno (1585–1604). Skoraj dvajset let trajajoča vojna je v večjem delu potekala na morju, s pomorskimi spopadi v evropskih vodah in piratskim plenjenjem v kolonialnem svetu. Na evropskih tleh sta si nasprotnici razkazovali moč s podpiranjem nasprotnih strani v okviru francoskih verskih vojn (1562–1598), nizozemske vojne za neodvisnost (1567–1648) in irske devetletne vojne (1593–1603). Dosmrtna tekmeca nista uspela najti skupnega jezika. Tako sta nikoli uradno razglašeno in skoraj dvajset let trajajočo vojno končala šele njuna naslednika.
Ključne besede: Elizabeta I., Filip II., elizabetinska doba, druga polovica šestnajstega stoletja, Anglija, Španija, medsebojni odnosi, angleško-španska vojna
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 586; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,87 MB)

5.
Primerjava efqm modela v ups slovenija in ups španija
Tanja Karlovčec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu se obravnava predstavitev obravnavanega podjetja UPS na podlagi katerega je bila tudi izvedena analiza Modela odličnosti EFQM za UPS Slovenija in UPS Španija. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo pridobili podatek, da se v podjetju UPS, velja za Španijo in Slovenijo uporablja dvosmerna komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi in vodstvom. Zaposleni se strinjajo, da so dobro obveščeni in da se njihova mnenja upoštevajo. Podjetje se trudi napredovati v odnosih, saj so le ti pomembni za uspešno poslovanje. Vodstvo podjetja UPS zaposlene v Sloveniji in Španiji spodbujajo k daljnosežnemu gledanju in k stalnemu inoviranju in izboljševanju, ki dodajata vrednost. Iz devetih načel, na katerih je temeljila naša raziskava smo razvili nadaljnjo raziskavo, katere smo se lotili zaradi zanimanja poslovne odličnosti v enakem podjetju v različnih državah.
Ključne besede: EFQM model odličnosti, merila modela, uporaba modela, Španija, Slovenija
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 822; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

6.
Kultura in motivacija na delovnem mestu na primeru dveh držav
Metod Škerget, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili dva zelo pomembna pojma, ki sta ključna za dobro delovanje podjetja in njegovih zaposlenih. V prvem delu, ki je bil teoretičen, smo predstavili pojma kultura in motivacija ter državi, v katerih je potekala raziskava – Slovenijo in Španijo. V sklopu kulture smo opredelili kulturo, njeno vlogo, ravni kulture, razvrščanje nacionalnih kultur, kulturni šok, dimenzijo in sestavo kulture. V sklopu motivacije pa smo opredelili motivacijo samo, vrste motivov, motivacijsko strukturo in modele, lestvico delovnih motivov, motivacijske dejavnike in kako uničiti motivacijo. V sklopu predstavitve držav pa smo se osredotočili predvsem na njune poslovne običaje, gospodarstvo, prebivalstvo in državno ureditev. V drugem, empiričnem delu, pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo in skušali ugotoviti, kateri so najučinkovitejši motivacijski dejavniki na delovnem mestu v Španiji in Sloveniji. Izpostavili smo najučinkovitejše dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih. Na podlagi pridobljenih anketnih vprašalnikov smo naredili analizo podatkov s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Analizirali smo vsak dejavnik posamezno in naredili primerjavo med državama. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo nato povzeli in zapisali naše ugotovitve. Rezultate smo prikazali tudi grafično, in sicer s prej omenjenim programom. Z rezultati lahko podjetje izboljša motiviranje svojih zaposlenih. Dandanes se vedno več organizacij zaveda, kako pomembna sta kultura, v kateri podjetje posluje, in motivacija na delovnem mestu. Če v podjetju ne poznajo kulture, v kateri poslujejo, lahko nehote pride do veliko napačnih odločitev pri poslovanju. Prav tako morajo v podjetju poznati tujo kulturo, če želijo uspešno motivirati svoje zaposlene, saj lahko napačni načini motiviranja povzročijo demotivacijo pri zaposlenih. Zelo pomembno je, da imamo na delovnem mestu zadovoljnega in motiviranega zaposlenega. To bi moral biti eden izmed glavnih ciljev vsakega podjetja. Zadovoljen in motiviran delavec bo bolj predan podjetju in bo bolje opravljal svoje delo, kar se bo kazalo v uspešnosti podjetja.
Ključne besede: Kultura, ravni kulture, dimenzije kulture, sestavine kulture, kulturni šok, motivacija, vrste motivov, motivacijska struktura, motivacijski modeli, motivacijski dejavniki, anketni vprašalnik, Slovenija, Španija.
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 574; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

7.
Model za ocenjevanje tveganj onesnaževanja v cestnem prometu v Španiji
Nives Podbevšek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Živimo v svetu z vedno več nasprotji, hitro spreminjajočimi se trendi ter kroničnim pomanjkanjem časa. Na vsakem koraku se zato srečujemo s tveganji, ki različno vplivajo na naša življenja. Eno izmed področij tveganj je tudi cestni promet. Z njim se po navadi posamezniki srečujemo vsak dan; toda, ali se zavedamo vseh tveganj, ki jih prinaša? Tveganje zaradi onesnaževanja vsekakor predstavlja pomemben del cestnega prometa. Onesnaženje s trdnimi delci PM10 je eden od dejavnikov, ki predstavlja v državah Evropske unije (ter seveda tudi drugje po svetu) velike probleme. Nekatere države ta problem obvladujejo bolj uspešno, druge manj. Kaj pa o tveganjih onesnaževanja z omenjenimi delci meni javnost? V magistrskem delu smo raziskovali vpliv tveganj, povezanih z onesnaževanjem zaradi cestnega prometa, predvsem z onesnaževanjem z delci PM10, na ljudi v Španiji. S pomočjo modela ocenjevanja tveganj smo izračunali stopnjo tveganj za določene javnosti in na podlagi le-tega ocenili, kolikšno tveganje jim predstavlja onesnaževanje z delci PM10.
Ključne besede: delci PM10, onesnaževanje, cestni promet, model za ocenjevanje tveganj, Španija
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 650; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

8.
Reforme v državah PIIGS
Vita Kacafura, 2016, diplomsko delo

Opis: Leta 2008 se je začela globalna finančna kriza, ki je na gospodarstvih pustila posledice še nekaj let po začetku. Najbolj je prizadela evroobmočje. Globalna finančna kriza je ustvarila domino efekt. Gospodarstva evroobmočja so podlegala ena za drugo. Globalna finančna kriza se je tako prelevila v dolžniško krizo evroobmočja. V delu diplomskega seminarja se natančneje ukvarjamo z najbolj prizadetimi gospodarstvi evroobmočja: Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. V študijah so se pokazali trije najpomembnejši razlogi za nastanek krize v državah PIIGS: pregrevanje nepremičninskega trga, ki je prizadel Irsko in Španijo, prevelika zadolženost in deficit tekočega računa, ki sta bila prisotna v Grčiji in Italiji ter upad gospodarske dejavnosti na Portugalskem. Države Portugalska, Irska, Grčija in Španija so za rešitev svojih težav prejele tudi sredstva s strani Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slednje sta že vrnili Irska in Španija. Varčevalni ukrepi in reforme so bili med seboj precej podobni. Vsebovali so varčevanje v javnem sektorju, zmanjšanje socialnih transferjev, reforme na področju fiskalne politike, izboljšanje konkurenčnosti, pospeševanje gospodarstva in zmanjšanje zadolženosti ter deficita tekočega računa. Ostale reforme so izhajale iz specifičnih potreb posamezne države. Iz krize sta že izstopili Španija in Irska, vendar še zmeraj ostajajo posledice krize s katerimi se državi soočata. Še zmeraj pa so v krizi ostale države. Posebej problematični sta Italija in Grčija, saj se jima stanje gospodarstva ponovno slabša.
Ključne besede: Reforme, evroobmočje, Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 465; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (536,32 KB)

9.
OCENJEVANJE DEJAVNIKOV OSEBNE POTROŠNJE V ŠPANIJI IN NEMČIJI
Vesna Laurenčak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo z empirično analizo potrošne funkcije Španije in Nemčije ter njuno medsebojno primerjavo. Najprej smo se osredotočili na osebno potrošnjo, povzeli teorijo osebne potrošnje, potrošnih funkcij in poiskali že obstoječe študije na temo analize osebne potrošnje. Nato smo naredili empirično analizo po metodi najmanjših kvadratov. Opredelili smo spremenljivke, za testiranje smo izbrali dohodek, obrestno mero in potrošnjo v preteklem obdobju, za njih smo predvideli, da vplivajo na potrošnjo. Na portalu Eurostat smo poiskali četrtletne podatke med leti 1996 in 2014 in jih obdelovali z računalniškim programom EVeiws. Izbrali smo funkcije za analizo. Na podlagi opravljenih testov smo izbrali najboljši funkciji izbranih držav in na njiju preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V sklepu smo naredili primerjalno analizo ocenjevanih funkcij izbranih držav.
Ključne besede: osebna potrošnja, metoda najmanjših kvadratov, Španija, Nemčija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 702; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

10.
PRIMERJAVA DAVKA NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN ŠPANIJO
Maja Kandrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili razvoj davka na dodano vrednost dveh članic Evropske unije, Slovenije in Španije. Primerjali smo politični in gospodarski sistem Slovenije in Španije in naredili primerjalno analizo davka na dodano vrednost obeh držav. Skušali smo ugotoviti ali sta si zakona podobna ter ustrezata skupnemu sistemu davka na dodano vrednost, ki ga predpisuje Evropska unija. V ta namen smo prikazali primerjavo davka na dodano vrednost v Sloveniji in Španiji, kjer smo potem med zakonoma iskali podobnosti in razlike. Ugotovili smo, da sta državi v različnih obdobjih uvedle Zakon o davku na dodano vrednost. Slovenija ga je uvedla 1. julija 1999, Španija 1. januarja 1986, ko je vstopila v Evropsko unijo. Politični sistem obeh držav je podoben, le da je v Španiji najvišji predstavnik države kralj. V obeh državah prevladujejo gospodarske panoge; v največji meri storitvena, sledi industrijska in nato kmetijska dejavnost. V primerjavi davka na dodano vrednost ni bistvenih razlik. Kot vzrok, da ni bistvenih razlik lahko navedemo, da sta obe državi članici Evropske unije. Razlog zato je bil vstop v Evropsko unijo, kjer sta se obe morali ravnati po evropskih smernicah. Večjo razliko lahko izpostavimo le pri davčnih stopnjah posamezne države. Slovenija pozna dve davčni stopnji, Španija pa kar tri. Manjša razlika je pri vračilu DDV katerega zahteva davčni zavezanec. Pri obveznostih ne prihaja do razlik, razlika je le v davčnem obdobju v katerem je davčni obračun potrebno predložiti. V Sloveniji je kriterij trimesečnega davčnega zavezanca pogojen z vrednostjo 210.000 EUR, če tega v davčnem obdobju ne presega, v Španiji je ta vrednost 6.010.121,24 EUR. Zaključimo lahko, da je med državama kar nekaj podobnosti ter nekaj minimalnih razlik, katerih pa ni mogoče zanemariti. Vendar razlike niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih v posamezni državi prišlo do večjih sprememb za davčne zavezance ter proračun posamezne države.
Ključne besede: Slovenija, Španija, davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, davčna osnova in davčna stopnja.
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 967; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1009,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici