Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Podjetja se v sodobnem tehnološkem svetu, ob lansiranju novega izdelka na trg, vse bolj osredotočajo na ustvarjanje posebnih izkušenj, ne le na ponudbo izdelkov in z njimi povezanih osnovnih storitev. Izdelek v širšem pomenu ne predstavlja le neke fizične oblike, marveč tudi storitveno. Na področju mobilne tehnologije, natančneje mobilnih telefonov, je iskanje konkurenčnih prednosti izredno pomembno. Podjetja se za dobro načrtovanje strategije razvoja in ponudbe mobilnega telefona morajo zavedati osnovnih lastnosti le-tega, zajemati morajo njegove ravni, življenjski cikel, pedvsem pa njegove sestavine. Uporaba pametne mobilne telefonije se veča, le-ta pa predstavlja center našega življenja. Z vrsto njenih prednosti in slabosti je naslednji korak tisti, ki vodi k zadovoljevanju potreb na boljši način kot konkurenca in poznavanje ciljne skupine. Eden izmed načinov prepoznavanja svojih odjemalcev je merjenje zaznane vrednosti. Zaznana vrednost je razlika oziroma kompromis med zaznanimi koristmi, ki jih posplošeno delimo na funkcionalne, čustvene ter socialne, in zaznanimi žrtvami, ki predstavljajo časovne, denarne in fizične žrtve kot tudi tveganja. Omenjen koncept je močno povezan s konceptom zadovoljstva kot njegove posledice. S pomočjo raziskave, ki se je osredotočala na proučevanje ter primerjanje razlik v zaznani vrednosti med študenti iz Slovenije in Španije smo ugotovili, katere dejavnike odjemalci zaznavajo kot največje koristi, katere kot največje žrtve in obratno. Raziskava je pokazala, da med študenti različnih držav in spolov prihaja do statistično značilnih razlik v omenjenima komponentama in posledično tudi v celotni zaznani vrednosti. Spremenljivki zaznane koristi in zaznana vrednost sta med seboj premo sorazmerni. Kljub temu med študenti oziroma posamezniki znotraj držav ni prihajalo do večjih odstopanj. Na splošno so anketiranci obeh držav in spolov z mobilnim telefonom, ki ga trenutno uporabljajo, zadovoljni. S potrditvijo vseh šestih hipotez smo dosegli naš namen in zastavljene cilje.
Ključne besede: izdelek, mobilni telefon, zaznana vrednost, zaznane koristi, zaznane žrtve, zadovoljstvo, primerjava, Slovenija, Španija
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 478; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi predstavlja politične odnose in konflikte med katoliško Španijo in protestantsko Anglijo v drugi polovici šestnajstega stoletja. V delu so s pomočjo virov in izbrane literature najprej predstavljene in opisane notranjepolitične razmere v Angliji in Španiji pod Elizabeto I. in Filipom II. Gre za vladarja, ki sta s svojim dolgoletnim vladanjem pomembno zaznamovala politično dogajanje v Evropi tistega časa. Osrednji del magistrskega dela pa podrobneje prikazuje poslabšanje medsebojnih odnosov, ki so sredi osemdesetih let prerasli v nikoli uradno razglašeno angleško-špansko vojno (1585–1604). Skoraj dvajset let trajajoča vojna je v večjem delu potekala na morju, s pomorskimi spopadi v evropskih vodah in piratskim plenjenjem v kolonialnem svetu. Na evropskih tleh sta si nasprotnici razkazovali moč s podpiranjem nasprotnih strani v okviru francoskih verskih vojn (1562–1598), nizozemske vojne za neodvisnost (1567–1648) in irske devetletne vojne (1593–1603). Dosmrtna tekmeca nista uspela najti skupnega jezika. Tako sta nikoli uradno razglašeno in skoraj dvajset let trajajočo vojno končala šele njuna naslednika.
Ključne besede: Elizabeta I., Filip II., elizabetinska doba, druga polovica šestnajstega stoletja, Anglija, Španija, medsebojni odnosi, angleško-španska vojna
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 586; Prenosov: 75
Celotno besedilo (3,87 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili dva zelo pomembna pojma, ki sta ključna za dobro delovanje podjetja in njegovih zaposlenih. V prvem delu, ki je bil teoretičen, smo predstavili pojma kultura in motivacija ter državi, v katerih je potekala raziskava – Slovenijo in Španijo. V sklopu kulture smo opredelili kulturo, njeno vlogo, ravni kulture, razvrščanje nacionalnih kultur, kulturni šok, dimenzijo in sestavo kulture. V sklopu motivacije pa smo opredelili motivacijo samo, vrste motivov, motivacijsko strukturo in modele, lestvico delovnih motivov, motivacijske dejavnike in kako uničiti motivacijo. V sklopu predstavitve držav pa smo se osredotočili predvsem na njune poslovne običaje, gospodarstvo, prebivalstvo in državno ureditev. V drugem, empiričnem delu, pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo in skušali ugotoviti, kateri so najučinkovitejši motivacijski dejavniki na delovnem mestu v Španiji in Sloveniji. Izpostavili smo najučinkovitejše dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih. Na podlagi pridobljenih anketnih vprašalnikov smo naredili analizo podatkov s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Analizirali smo vsak dejavnik posamezno in naredili primerjavo med državama. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo nato povzeli in zapisali naše ugotovitve. Rezultate smo prikazali tudi grafično, in sicer s prej omenjenim programom. Z rezultati lahko podjetje izboljša motiviranje svojih zaposlenih. Dandanes se vedno več organizacij zaveda, kako pomembna sta kultura, v kateri podjetje posluje, in motivacija na delovnem mestu. Če v podjetju ne poznajo kulture, v kateri poslujejo, lahko nehote pride do veliko napačnih odločitev pri poslovanju. Prav tako morajo v podjetju poznati tujo kulturo, če želijo uspešno motivirati svoje zaposlene, saj lahko napačni načini motiviranja povzročijo demotivacijo pri zaposlenih. Zelo pomembno je, da imamo na delovnem mestu zadovoljnega in motiviranega zaposlenega. To bi moral biti eden izmed glavnih ciljev vsakega podjetja. Zadovoljen in motiviran delavec bo bolj predan podjetju in bo bolje opravljal svoje delo, kar se bo kazalo v uspešnosti podjetja.
Ključne besede: Kultura, ravni kulture, dimenzije kulture, sestavine kulture, kulturni šok, motivacija, vrste motivov, motivacijska struktura, motivacijski modeli, motivacijski dejavniki, anketni vprašalnik, Slovenija, Španija.
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 574; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,54 MB)

Opis: Leta 2008 se je začela globalna finančna kriza, ki je na gospodarstvih pustila posledice še nekaj let po začetku. Najbolj je prizadela evroobmočje. Globalna finančna kriza je ustvarila domino efekt. Gospodarstva evroobmočja so podlegala ena za drugo. Globalna finančna kriza se je tako prelevila v dolžniško krizo evroobmočja. V delu diplomskega seminarja se natančneje ukvarjamo z najbolj prizadetimi gospodarstvi evroobmočja: Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. V študijah so se pokazali trije najpomembnejši razlogi za nastanek krize v državah PIIGS: pregrevanje nepremičninskega trga, ki je prizadel Irsko in Španijo, prevelika zadolženost in deficit tekočega računa, ki sta bila prisotna v Grčiji in Italiji ter upad gospodarske dejavnosti na Portugalskem. Države Portugalska, Irska, Grčija in Španija so za rešitev svojih težav prejele tudi sredstva s strani Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slednje sta že vrnili Irska in Španija. Varčevalni ukrepi in reforme so bili med seboj precej podobni. Vsebovali so varčevanje v javnem sektorju, zmanjšanje socialnih transferjev, reforme na področju fiskalne politike, izboljšanje konkurenčnosti, pospeševanje gospodarstva in zmanjšanje zadolženosti ter deficita tekočega računa. Ostale reforme so izhajale iz specifičnih potreb posamezne države. Iz krize sta že izstopili Španija in Irska, vendar še zmeraj ostajajo posledice krize s katerimi se državi soočata. Še zmeraj pa so v krizi ostale države. Posebej problematični sta Italija in Grčija, saj se jima stanje gospodarstva ponovno slabša.
Ključne besede: Reforme, evroobmočje, Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 465; Prenosov: 68
Celotno besedilo (536,32 KB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili razvoj davka na dodano vrednost dveh članic Evropske unije, Slovenije in Španije. Primerjali smo politični in gospodarski sistem Slovenije in Španije in naredili primerjalno analizo davka na dodano vrednost obeh držav. Skušali smo ugotoviti ali sta si zakona podobna ter ustrezata skupnemu sistemu davka na dodano vrednost, ki ga predpisuje Evropska unija. V ta namen smo prikazali primerjavo davka na dodano vrednost v Sloveniji in Španiji, kjer smo potem med zakonoma iskali podobnosti in razlike. Ugotovili smo, da sta državi v različnih obdobjih uvedle Zakon o davku na dodano vrednost. Slovenija ga je uvedla 1. julija 1999, Španija 1. januarja 1986, ko je vstopila v Evropsko unijo. Politični sistem obeh držav je podoben, le da je v Španiji najvišji predstavnik države kralj. V obeh državah prevladujejo gospodarske panoge; v največji meri storitvena, sledi industrijska in nato kmetijska dejavnost. V primerjavi davka na dodano vrednost ni bistvenih razlik. Kot vzrok, da ni bistvenih razlik lahko navedemo, da sta obe državi članici Evropske unije. Razlog zato je bil vstop v Evropsko unijo, kjer sta se obe morali ravnati po evropskih smernicah. Večjo razliko lahko izpostavimo le pri davčnih stopnjah posamezne države. Slovenija pozna dve davčni stopnji, Španija pa kar tri. Manjša razlika je pri vračilu DDV katerega zahteva davčni zavezanec. Pri obveznostih ne prihaja do razlik, razlika je le v davčnem obdobju v katerem je davčni obračun potrebno predložiti. V Sloveniji je kriterij trimesečnega davčnega zavezanca pogojen z vrednostjo 210.000 EUR, če tega v davčnem obdobju ne presega, v Španiji je ta vrednost 6.010.121,24 EUR. Zaključimo lahko, da je med državama kar nekaj podobnosti ter nekaj minimalnih razlik, katerih pa ni mogoče zanemariti. Vendar razlike niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih v posamezni državi prišlo do večjih sprememb za davčne zavezance ter proračun posamezne države.
Ključne besede: Slovenija, Španija, davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, davčna osnova in davčna stopnja.
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 967; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1009,97 KB)