1. Občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke ob zaznanih spremembah v okoljuMatej Šubic, Katja Eman, Matevž Bren, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Razprave in objave o vplivu podnebnih sprememb na kakovost življenja ljudi ter njihove morebitne ogroženosti so vedno bolj pogoste, zato je namen prispevka analizirati občutke ogroženosti prebivalcev Občine Škofja Loka zaradi negativnih sprememb v okolju in jih primerjati z občutki prebivalcev Slovenije. Na koncu avtorji na podlagi ugotovitev predlagajo tudi ukrepe za izboljšanje stanja tako na ravni občine kot tudi države.
Metode:
Škofjo Loko smo izbrali zaradi neposredne bližine bivanja avtorjev in posledičnega dobrega poznavanja samega kraja in dogajanja v njem. Podatke smo zbrali z anketo med prebivalci Škofje Loke v januarju in februarju 2015. Za preverjanje hipotez o varnosti, obveščenosti, vpliva prebivalca na spremembe v okolju in mnenja o resnih zdravstvenih težavah smo uporabili t-test, za preverjanje občutka ogroženosti in ekološke aktivnosti občanov večkratno regresijo in za preverjanje razlik med spoloma diskriminantno analizo. Dobljene rezultate smo primerjali z dognanji raziskave Slovensko javno mnenje 2011.
Ugotovitve:
Občani Škofje Loke se počutijo najbolj ogrožene zaradi onesnažene vode in prsti. Občani menijo, da niso dovolj obveščeni glede negativnih sprememb v okolju, vendar se počutijo varne v primeru večje ekološke nesreče. Za razliko od državljanov Slovenije občani Škofje Loke menijo, da imajo določen vpliv na odpravljanje negativnih sprememb v okolju. Nazadnje pa smo ugotovili, da je občane strah negativnih sprememb v okolju, vendar se trenutno ne počutijo ogrožene zaradi njih.
Omejitve/uporabnost raziskave
Uporabili smo priložnostni vzorec občanov (131), zaradi česar rezultatov ne moremo brez zadržkov posploševati na celotno populacijo občanov občine Škofja Loka, a vendarle nam lahko v določeni meri služijo kot pokazatelji dogajanja.
Praktična uporabnost:
Čeprav je vzorec priložnostni, je vendarle v določeni meri pokazatelj dogajanja v občini in predstavlja dobro izhodišče za obširnejšo študijo na tem območju, saj bi bilo treba izboljšati ukrepe in obveščanje ljudi o okoljskih dejavnikih ogrožanja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek ponuja uporabna izhodišča za ukrepe v Škofji Loki in nadaljnje raziskovanje občutkov ogroženosti zaradi negativnih sprememb v okolju na lokalni in državni ravni.
Ključne besede: okolje, ekološka kriminaliteta, občutek ogroženost, prebivalci, Škofja Loka
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 284; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (414,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
2. Ivan Grohar and Oskar DevFranc Križnar, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: The new Grohar’s room in the Škofja Loka Museum that is located in a more than a thousand years old town, some kilometres northwest of Ljubljana, Slovenia, represents one of the new possibilities to popularize old local history. Ivan Grohar (1867−1911) is one of the four well-known Slovenian painters from the beginning of the 20th century, together with Rihard Jakopič, Matija Jama and Matej Sternen. These Slovenian painters are the founders of Impressionism within the modern style. Škofja Loka became the so called Slovenian “Barbizon” (i.e. French village near Fontainebleau, once the settlement of painters) and this art and old tradition inspired another Slovenian (music) artist Oskar Dev (1868−1932), who composed some of his musical works (songs and choirs) in Škofja Loka, too. His and Grohar’s period in Škofja Loka resulted in some extraordinary art works i.e. paintings and musical works. They both were inspired by the countryside that reflected on their works. This is now one of the new Slovenian’s challenges of museology and musicology in an interdisciplinary and multidisciplinary approach so the art of painting and music could be a benefit for the visitors of this and other museums.
Ključne besede: old local history, painter, composer, Impressionism, modern style, “Barbizon”, music pieces: songs and choirs, museology, musicology, Slovenian classical music, 20th century, Škofja Loka, 1905/1911
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 1003; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
3. |
4. |
5. |
6. Občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okoljuMatej Šubic, 2015, magistrsko delo Opis: V Sloveniji se srečujemo s številnimi oblikami odklonskosti zoper okolje. Občini Škofja Loka predstavljata grožnjo predvsem industrija in promet, ki sta tudi medijsko bolj izpostavljena. Negativne spremembe v okolju znižujejo kakovost življenja, vplivajo na strah, občutek ogroženosti in zdravje ljudi. Lahko se začnejo pojavljati psihične in fizične težave, ki lahko vodijo do resnih zdravstvenih okvar in celo smrti. Pri tem je pomembno, da so ljudje o negativnih spremembah v okolju čim bolje obveščeni. Nekateri občani Škofje Loke se počutijo ogrožene in izražajo nezadovoljstvo predvsem zaradi podjetja za izdelavo izolacijskih materialov. S tem namenom so bili preučeni občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke v primerjavi s celotno Slovenijo.
Študija o občutkih ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju je bila izvedena z metodo anketiranja. Nekateri rezultati so bili primerjani z rezultati raziskave slovenskega javnega mnenja. Z raziskavo o občutkih ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju sem ugotovil, da se občani Občine Škofja Loka ne počutijo dovolj obveščene glede negativnih sprememb v okolju, toda se počutijo dovolj varne v primeru večje ekološke nesreče. Ugotovil sem tudi, da na občutek ogroženosti izmed naštetih dejavnikov onesnaženosti zraka, vode, prsti ali hrupa najbolj vpliva onesnažen zrak. S primerjavo rezultatov raziskave o občutku ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju z raziskavo SJM sem ugotovil, da se ženske v Občini Škofja Loka ter na splošno v Sloveniji zaradi onesnaženosti zraka, vode in hrupa ne počutijo bolj ogrožene kot moški. S primerjavo rezultatov sem ugotovil tudi, da so občani Občine Škofja Loka mnenja, da imajo vpliv pri odpravljanju negativnih sprememb v okolju, ljudje v Sloveniji pa na splošno menijo, da nimajo vpliva pri odpravljanju negativnih sprememb v okolju.
Država in občina morata v prihodnje skrbeti za ukrepe, ki bodo zmanjševali negativne spremembe v okolju. Pri tem bi morali upoštevati tudi mnenja raziskovalcev in javnosti. Morali bi več obveščati javnost o stanju okolja, posledicah negativnih sprememb v okolju ter skrbeti, da bi ljudje okolje spoštovali.
Ključne besede: kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ogroženost, okolje, negativne spremembe, prebivalci, Škofja Loka, magistrska dela
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 1104; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,21 MB) |
7. ABSENTIZEM IN FLUKTUACIJA V OBČINI ŠKOFJA LOKAUrban Hafner, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali absentizem in fluktuacijo v občini Škofja Loka.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature razložili strokovne pojme s poudarkom na absentizmu in fluktuaciji. Predstavili smo organizacijo in s formulami za izračun stopnje absentizma in fluktuacije izračunali vrednosti teh dveh pojmov za leta 2011, 2012 in 2013.
V empiričnem delu smo kot orodje uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med zaposlene v občini. Odgovore na anketni vprašalnik smo analizirali in z njihovo pomočjo odgovorili na šest zastavljenih raziskovalnih vprašanj, ki se nanašajo na absentizem, fluktuacijo in počutje v organizaciji.
S pomočjo odgovorov na raziskovalna vprašanja smo napisali predloge za izboljšanje delovanja organizacije.
Ključne besede: absentizem, fluktuacija, občina Škofja Loka
Objavljeno: 23.06.2014; Ogledov: 1189; Prenosov: 140
Celotno besedilo (972,22 KB) |
8. ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE ŠKOFJA LOKAHelena Koračin Dizdarević, 2011, diplomsko delo Opis: Občine na območju Upravne enote Škofja Loka (Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri) so bile glede zaposlovanja in brezposelnosti dolga desetletja med najboljšimi v Sloveniji. Brezposelnost v Sloveniji je po daljšem ugodnem zmanjševanju zaradi recesije v letu 2008 začela naraščati. Da bi se število brezposelnih oseb zmanjšalo in zaposlenost povečala, je Vlada Republike Slovenije sprejela vrsto ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni brezposelnim osebam in delodajalcem. Te ukrepe smo tudi opisali v zadnjem delu diplomskega dela. Sicer smo v teoretičnem delu opredelili definicije pojmov, ki se nanašajo na zaposlenost in brezposelnost, opisali vrste brezposelnosti ter pravice brezposelnih oseb. V empiričnem razdelku tega diplomskega dela smo izvedli sorazmerno obširno empirično raziskavo za preverjanje štirih hipotez. Za obdobje od leta 2005 do 2009 smo analizirali ključne kazalce na področju zaposlenosti ter brezposelnosti na območju Upravne enote Škofja Loka. Rezultate smo primerjali z Gorenjsko regijo in državo. Ugotovili smo, da je v pretežni meri po mnogih kazalcih to območje primerjalno še vedno v ugodnem položaju, vendar pa se je prednost zlasti v obdobju krize znatno zmanjšala.
Ključne besede: zaposlenost, brezposelnost, Upravna enota Škofja Loka, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Objavljeno: 09.03.2012; Ogledov: 2215; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,90 MB) |
