Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Občine na območju Upravne enote Škofja Loka (Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri) so bile glede zaposlovanja in brezposelnosti dolga desetletja med najboljšimi v Sloveniji. Brezposelnost v Sloveniji je po daljšem ugodnem zmanjševanju zaradi recesije v letu 2008 začela naraščati. Da bi se število brezposelnih oseb zmanjšalo in zaposlenost povečala, je Vlada Republike Slovenije sprejela vrsto ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni brezposelnim osebam in delodajalcem. Te ukrepe smo tudi opisali v zadnjem delu diplomskega dela. Sicer smo v teoretičnem delu opredelili definicije pojmov, ki se nanašajo na zaposlenost in brezposelnost, opisali vrste brezposelnosti ter pravice brezposelnih oseb. V empiričnem razdelku tega diplomskega dela smo izvedli sorazmerno obširno empirično raziskavo za preverjanje štirih hipotez. Za obdobje od leta 2005 do 2009 smo analizirali ključne kazalce na področju zaposlenosti ter brezposelnosti na območju Upravne enote Škofja Loka. Rezultate smo primerjali z Gorenjsko regijo in državo. Ugotovili smo, da je v pretežni meri po mnogih kazalcih to območje primerjalno še vedno v ugodnem položaju, vendar pa se je prednost zlasti v obdobju krize znatno zmanjšala.
Ključne besede: zaposlenost, brezposelnost, Upravna enota Škofja Loka, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Objavljeno: 09.03.2012; Ogledov: 1694; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: V Sloveniji se srečujemo s številnimi oblikami odklonskosti zoper okolje. Občini Škofja Loka predstavljata grožnjo predvsem industrija in promet, ki sta tudi medijsko bolj izpostavljena. Negativne spremembe v okolju znižujejo kakovost življenja, vplivajo na strah, občutek ogroženosti in zdravje ljudi. Lahko se začnejo pojavljati psihične in fizične težave, ki lahko vodijo do resnih zdravstvenih okvar in celo smrti. Pri tem je pomembno, da so ljudje o negativnih spremembah v okolju čim bolje obveščeni. Nekateri občani Škofje Loke se počutijo ogrožene in izražajo nezadovoljstvo predvsem zaradi podjetja za izdelavo izolacijskih materialov. S tem namenom so bili preučeni občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke v primerjavi s celotno Slovenijo. Študija o občutkih ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju je bila izvedena z metodo anketiranja. Nekateri rezultati so bili primerjani z rezultati raziskave slovenskega javnega mnenja. Z raziskavo o občutkih ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju sem ugotovil, da se občani Občine Škofja Loka ne počutijo dovolj obveščene glede negativnih sprememb v okolju, toda se počutijo dovolj varne v primeru večje ekološke nesreče. Ugotovil sem tudi, da na občutek ogroženosti izmed naštetih dejavnikov onesnaženosti zraka, vode, prsti ali hrupa najbolj vpliva onesnažen zrak. S primerjavo rezultatov raziskave o občutku ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju z raziskavo SJM sem ugotovil, da se ženske v Občini Škofja Loka ter na splošno v Sloveniji zaradi onesnaženosti zraka, vode in hrupa ne počutijo bolj ogrožene kot moški. S primerjavo rezultatov sem ugotovil tudi, da so občani Občine Škofja Loka mnenja, da imajo vpliv pri odpravljanju negativnih sprememb v okolju, ljudje v Sloveniji pa na splošno menijo, da nimajo vpliva pri odpravljanju negativnih sprememb v okolju. Država in občina morata v prihodnje skrbeti za ukrepe, ki bodo zmanjševali negativne spremembe v okolju. Pri tem bi morali upoštevati tudi mnenja raziskovalcev in javnosti. Morali bi več obveščati javnost o stanju okolja, posledicah negativnih sprememb v okolju ter skrbeti, da bi ljudje okolje spoštovali.
Ključne besede: kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ogroženost, okolje, negativne spremembe, prebivalci, Škofja Loka, magistrska dela
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 540; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,21 MB)

Ključne besede: Škofja Loka, hiše, predmestja, zgodovina, hiše, gospostva, posestniki
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 208; Prenosov: 12
Celotno besedilo (0,00 KB)

Opis: The new Grohar’s room in the Škofja Loka Museum that is located in a more than a thousand years old town, some kilometres northwest of Ljubljana, Slovenia, represents one of the new possibilities to popularize old local history. Ivan Grohar (1867−1911) is one of the four well-known Slovenian painters from the beginning of the 20th century, together with Rihard Jakopič, Matija Jama and Matej Sternen. These Slovenian painters are the founders of Impressionism within the modern style. Škofja Loka became the so called Slovenian “Barbizon” (i.e. French village near Fontainebleau, once the settlement of painters) and this art and old tradition inspired another Slovenian (music) artist Oskar Dev (1868−1932), who composed some of his musical works (songs and choirs) in Škofja Loka, too. His and Grohar’s period in Škofja Loka resulted in some extraordinary art works i.e. paintings and musical works. They both were inspired by the countryside that reflected on their works. This is now one of the new Slovenian’s challenges of museology and musicology in an interdisciplinary and multidisciplinary approach so the art of painting and music could be a benefit for the visitors of this and other museums.
Ključne besede: old local history, painter, composer, Impressionism, modern style, “Barbizon”, music pieces: songs and choirs, museology, musicology, Slovenian classical music, 20th century, Škofja Loka, 1905/1911
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 147; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,20 MB)