1. Kulturna dediščina Šentjurja kot potencial za razvoj trajnostnega turizmaAnja Jevšinek, 2020, diplomsko delo Opis: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko.
Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Ključne besede: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1400; Prenosov: 186
 Celotno besedilo (2,12 MB) |
2. Vloga in naloge pomočnika trenerja pri analizi igre nasprotnika in pripravi članske košarkarske ekipe na tekmoJan Šentjurc, 2020, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela je predstaviti izkušnje pridobljene pri opravljanju vloge pomočnika trenerja v članskih moštvih Košarkarskega kluba Šentjur in Košarkarskega kluba Sixt Primorska, kjer sem deloval v zadnjih treh letih. Glavni namen diplomskega dela je predstaviti vlogo in naloge pomočnika trenerja v članskem moštvu pri pripravi na košarkarsko tekmo, pomen in vrednost analize nasprotnikove igre (taktike v obrambi, taktike v napadu, statistike in individualnih predispozicij posameznih igralcev).
Ključne besede: košarka, trener, pomočnik trenerja, analiza, Košarkarski klub Šentjur, Košarkarski klub Sixt Primorska.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2020; Ogledov: 1060; Prenosov: 92
Celotno besedilo (3,88 MB) |
3. Zasnova arhitekture in interierja vrtca v ŠentjurjuAnja Cimerman, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava arhitekturno zasnovo novega vrtca v Šentjurju, ki vključuje tudi oblikovanje interierja vrtca ter pripadajoče otoško igrišče. V nalogi so v teoretičnem delu predstavljena načrtovalska izhodišča za gradnjo vrtca, zgodovina vrtcev na Slovenskem, zakonske podlage za gradnjo vrtcev, referenčni primeri vrtcev ter analize lokacije širšega in ožjega območja. Na podlagi izdelanih analiz ter teoretičnih osnov je predlagana nova lokacija za zasnovo vrtca v Šentjurju. Izdelana je idejna zasnova za vrtec s pripadajočimi prostori, upravo, kuhinjo, športno igralnico ter parkiriščem z gospodarskim dvoriščem. Izdelana je tudi idejna zasnova za otroško igrišče na ploščadi objekta, za igrišče ob potoku ter zasnova interierja prostorov vrtca.
Ključne besede: arhitektura vrtcev, otroško igrišče, predšolska vzgoja, vrtec, občina Šentjur
Objavljeno v DKUM: 22.05.2020; Ogledov: 1973; Prenosov: 357
Celotno besedilo (85,27 MB) |
4. Vrednotenje prometne dostopnosti v občini Šentjur s pomočjo geografskih informacijskih sistemovNastja Brezovšek, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Ključne besede: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1560; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,98 MB) |
5. Literarni turizem v občini Šentjur : primer Daniela ArtičkaJasna Obrez, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Občina Šentjur, ki po svoji velikosti spada med večje slovenske občine, je mnogim zagotovo še neodkrita in nedotaknjena destinacija. Šentjur se lahko pohvali z izjemno turistično ponudbo, predvsem na osnovi kulturnega turizma. Razvijanje literarnega turizma pa je šele v zametkih kljub znanim osebnostim: dinastije Ipavec, škofa blaženega Antona Martina Slomška, kozjanskega razbojnika Guzaja ter mnogih drugih znanih osebnosti. Že pokojni Daniel Artiček je o tej širši javnosti še neprepoznavni deželi spisal precej literarnih del, ki bi v prihodnosti lahko bile povod za bolj intenzivno razvijanje literarnega turizma v občini ter tako vsem obiskovalcem pričarale petzvezdično doživetje. Vsebina diplomskega dela se prepleta s kulturnim turizmom, kamor umeščamo literarni turizem, ki bi se lahko na destinaciji začel razvijati tudi na osnovi dediščine relativno slabo poznanega avtorja Daniela Artička, ki pa se je že nekaj let nazaj zavedal pomena literarnega turizma. Z diplomskim delom smo želeli raziskati njegovo prepoznavnost v regiji in poudariti njegovo vlogo pri razvoju literarnega turizma.
Ključne besede: kulturni turizem, literarni turizem, občina Šentjur, Daniel Artiček
Objavljeno v DKUM: 14.02.2019; Ogledov: 2107; Prenosov: 219
Celotno besedilo (2,13 MB) |
6. Kulturna dediščina Šentjurja za predšolske otrokeUrška Gorjup, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava, kako in na kakšen način predšolskim otrokom predstaviti in jih seznaniti s kulturno dediščino občine Šentjur s pomočjo slikanic, ki so vezane na domači kraj.
V teoretičnem delu so predstavljeni definicija kulturne dediščine, kako otroke z njo seznanjamo v vrtcu in kako slikanice pripomorejo k spoznavanju kulturne dediščine. Predstavljeni so tudi občina Šentjur, rodbina Ipavec ter Anton Martin Slomšek. Cilji diplomske naloge so otroke seznaniti s kulturno dediščino Šentjurja preko slikanic o Ipavcih in Slomšku ter izvesti dejavnosti v vrtcu, jih evalvirati in kritično vrednotiti.
V praktičnem delu so zapisane analize izbranih slikanic in predstavitev dejavnosti, izvedenih v vrtcu. Namen izvajanja dejavnosti je otrokom predstaviti dve slikanici: Hiša glasbe (2010), avtorice Zvezdane Majhen in ilustratorke Mojce Cerjak, ter Učilnica pod orehi (2012), avtorice Maje Furman in ilustratorke Andreje Gregorič, ki sta vezani na nesnovno kulturno dediščino občine Šentjur.
Ključne besede: kulturna dediščina, občina Šentjur, slikanica, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1398; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,37 MB) |
7. REVITALIZACIJA GRADU RIFNIK PRI ŠENTJURJUKatarina Žnidarec, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Projektna naloga analizira in vrednoti trenutno stanje gradu Rifnik v občini Šentjur. Na osnovi poglobljene analize in izdelane raziskave je nastal predlog za celovito revitalizacijo gradu, ki temelji na prizadevanju za korektno interpretacijo kulturnozgodovinskega pomena in na čim bolj učinkoviti povezavi starih ostankov ruševin gradu z novimi deli.
Ključne besede: arhitektura, revitalizacija, grad, Rifnik, Šentjur
Objavljeno v DKUM: 20.09.2017; Ogledov: 1428; Prenosov: 335
Celotno besedilo (20,75 MB) |
8. VPLIV NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ IZBRANIH NASELIJ V OBČINAH DOBJE IN ŠENTJURBožidar Žibret, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv naravnogeografskih dejavnikov na nastanek izbranih naselij v občini Dobje in Šentjur. Analizirali smo vpliv geoloških, geomorfoloških, klimatskih, pedoloških, in hidrogeografskih elementov na razvoj naselij. Enako primerjavo smo naredili za funkcijske naklone in ekspozicije.
Primerjali smo podatke o rabi zemljišč med letoma 2000 in 2012; ugotavljali smo smeri spreminjanje rabe zemljišč, intenzivnost teh sprememb in njihovo povezanost z legami. Posebno pozornost smo namenili izbranim naseljem, še posebej pozidanim površinam.
Naselja se, zlasti v ravninskih delih, širijo na najboljša kmetijska zemljišča, zato smo talno število smo primerjali z izbranimi naselji, rabo tal, s funkcijskimi nakloni, ekspozicijami in prstjo. V večini primerov so naselja na površinah z zmernim in nizkim pridelovalnim potencialom. Ugotovili smo neskladnost talnega števila pri zelo visokem pridelovalnem potencialu. Površine z zelo visokim pridelovalnim potencialom so mestoma zamočvirjene, pogosto poplavljene.
Analizirali smo prostorski plan naselij Dobje, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Šentjur z namenom, da bi ugotovili skladnosti in neskladnosti prostorskega načrtovanja glede na naravne dejavnike. Naselja so ogrožena predvsem zaradi dveh naravnih pojavov, kot so plazovi in poplave. Zaradi slednjih sta ogrožena predvsem Šentjur in Gorica pri Slivnici. Plazovitost je tudi največji omejitveni dejavnik za širjenje naselij. Ugotovili smo veliko neskladje pozidanih površin na plazovitem območju. Določili smo najboljše lege izbranih naselij glede na funkcijske naklone, poplavno ogroženost, ekspozicije, plazovitosti in glede na termalni pas. Posameznemu naselju smo določili manj primerne lege, upoštevajoč funkcijske naklone, plazovitost in možnost poplav.
Ključne besede: Dobje pri Planini, Šentjur, Dramlje, Ponikva, Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Kozjansko, plazovitost, poplave, prostorsko načrtovanje, ogroženost naselij.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1555; Prenosov: 140
Celotno besedilo (6,62 MB) |
9. NAČRT MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA ZA ŠOLSKI CENTER ŠENTJURMetoda Križanec, 2016, specialistično delo Opis: Marketinško komuniciranje v pridobitnih podjetjih prinaša povečanje prodaje ter prepoznavnost izdelkov in storitev, ki jih podjetje ponuja ter s tem dosega konkurenčno prednost. Marketinško komuniciranje različni avtorji različno pojmujejo, vendar pa zagotovo gre za proces, s pomočjo katerega organizacija komunicira s svojo javnostjo. Ne samo v pridobitnih, ampak tudi v nepridobitnih organizacijah, natančneje v izobraževalnih, je delovanje celotnega marketinškega komunikacijskega spleta zelo pomembno za povečanje prepoznavnosti ugleda posamezne organizacije ter za pridobitev potencialnih uporabnikov njihovih primarnih storitev, to je izobraževanje po različnih programih.
V specialističnem delu sem predstavila ključna orodja marketinškega komuniciranja v javno-izobraževalnem zavodu Šolski center Šentjur, ki je sestavljen iz dveh organizacijskih enot: Srednja poklicna in strokovna šola ter Višja strokovna šola. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in praktičnega.
V prvem, teoretičnem delu, sem opisala osnove marketinškega komuniciranja z vsemi najpomembnejšimi orodji. V drugem, praktičnem delu, sem v uvodu predstavila Šolski center Šentjur, v nadaljevanju pa sem predstavila ključna orodja marketinškega komuniciranja, katere Šolski center Šentjur načrtuje pred vsakim šolskim in študijskim letom. Podrobneje sem opisala načrt posameznih orodij marketinškega komuniciranja, ki so zasnovani po sistemu SOSTAC – najprej analiza situacije, nato definiranje ciljev, določanje proračuna, določanje strategij in taktik komuniciranja, izvedba posameznih orodij ter merjenje učinkovitosti in uspešnosti posameznih orodij.
Načrt marketinškega komuniciranja oziroma načrt uporabe ključnih orodij na Šolskem centru Šentjur so bila predstavljena za šolsko leto 2016/17. Ključna orodja marketinškega komuniciranja so načrtovana za doseganje primarnega cilja zavoda – povečanje vpisa dijakov in študentov v šolskem in študijskem letu 2017/18, ter sekundarnih ciljev - večje povpraševanje kupcev po dodatnih izdelkih in storitvah šole v prihodnosti.
Ključne besede: Šolski center Šentjur, SOSTAC, marketinško komuniciranje, odnosi z javnostmi, oglaševanje, osebna prodaja, pospeševanje prodaje.
Objavljeno v DKUM: 12.04.2016; Ogledov: 1760; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,22 MB) |
10. NAČRTOVANJE IN RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJEBarbara Jurić, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala načrtovanje in razvoj občine Šentjur. Namen diplomske naloge je orisati turistično ponudbo občine Šentjur, analizirati mnenja domačinov o razvoju turizma v njej ter prikazati njegove glavne prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti pri razvoju turizma v občini Šentjur.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del načrtovanja turizma – strateški in celostni pristop, odnos in stališča turističnih vplivov, modeli načrtovanja turizma, vplivi turizma na regionalni razvoj in ključni dejavniki uspeha. Predstavljena je občina Šentjur, njen zgodovinski oris, dostopnost destinacije, stanje turizma v občini, kulturna in naravna dediščina ter ostale aktivnosti.
V empiričnem delu naloge sem z analizo med domačini občine Šentjur prišla do ugotovitev, da z vidika domačinov pozitivni presegajo negativne vplive razvoja turizma, občina ima več prednosti kot pomanjkljivosti, domačini pa na občino Šentjur s turističnega vidika gledajo zelo dobro.
Ključne besede: občina Šentjur, razvoj turizma, zaznavanje vpliva turizma pri domačinih, kulturna in naravna dediščina, stanje turizma v občini, turistična destinacija, swot analiza turistične ponudbe.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2014; Ogledov: 2269; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,76 MB) |
