| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Model sistema razvoja kadrov v TIC Šentjur : diplomsko delo univerzitetnega študija
Karla Šešerko, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: sistem razvoja kadrov, turizem, občina Šentjur
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1701; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (793,21 KB)

2.
PODPORA OBČINE ŠENTJUR PRI RAZVOJU MLADIH PODJETIJ
Hana Sudar, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času, času gospodarske krize, temelji pomemben delež gospodarstva, tudi na manjših podjetnikih, manjših gospodarskih družbah in samozaposlenih. To se je kazalo že v preteklosti in tudi trenutno ima vedno večji pomen. V svojem diplomskem seminarju sem preučila kakšne so možnosti za le-te v Sloveniji, osredotočila pa sem se na možnosti in pogoje za manjše podjetnike in gospodarske družbe ter samozaposlene v Občini Šentjur. Izpostavila sem Mrežni podjetniški inkubator Vrelec Rogaška Slatina, poslovna enota Šentjur, saj ta na področju Občine Šentjur, najbolj aktivno spodbuja mlade k razvoju poslovnih idej, in jim pri uresničevanju le-teh tudi pomaga. Inkubirana podjetja so s storitvami, nasveti, pomočjo, skupno uporabo prostorov in tehnologije ter z subvencijami Mrežnega podjetniškega inkubatorja, v veliki meri zadovoljni in odločeni nadaljevati svojo poslovno pot, tudi po dobi inkubacije. Trenutno gre pri večini podjetij, razen enega, kjer so že trije zaposleni, za samozaposlitev. Vendar ne smemo zanemariti trenutne neugodne gospodarske klime, in težkih pogojev za poslovanje in uspeh. Zelo velik uspeh bo, če bodo podjetja poslovno uspešna tudi v prihodnosti, s preživetjem in uspešnostjo, pa se bodo povečale tudi možnosti razvoja, širjenja dejavnosti, preboja na tuje zahtevne trge, zaposlovanja novih kadrov idr.
Ključne besede: Podporno okolje, nova podjetja, inkubirana podjetja, občina Šentjur, Mrežni podjetniški inkubator Vrelec.
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1332; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
PRENOVA PROCESA SPREJEMA IN UVAJANJA NOVIH KADROV
Mirjana Trobec, 2012, diplomsko delo

Opis: Ob prvi zaposlitvi se zaradi negotovosti, srečanja z neznanim in usvajanjem novega človek pogosto počuti zelo majhnega in polnega dvomov v lastno uspešnost. Marsikoga je strah, kako prebroditi prvo krizo z navezovanjem stika s sodelavci. Če pa je poleg novozaposlenih oseba, ki vodi, svetuje in spodbuja, je uvajanje lažje in vsak z veliko manjšim strahom in večjim zaupanjem vase premaguje ovire na novi poti. Mentor je oseba, ki vliva samozavest in znanje ter je nujno potrebna pri opravljanju vsakega dela. Dobra delovna organizacija je tista, ki ji ni vseeno, kako se delavci počutijo na delovnem mestu, tista, ki daje poudarek izboru, sprejemu ter kakovostnemu uvajanju novih kadrov. V prvem delu diplomske naloge je predstavljen Dom starejših Šentjur, njegovo delovanje in pomoč, ki jo nudi starejšim. Teoretični del vsebuje načrtovanje, pridobivanje, izbiranje in uvajanje novih kadrov. V raziskovalnem delu so prikazani rezultati ankete: kako so delavci zadovoljni s svojim delom, ali jim je bil ob prihodu na delovno mesto dodeljen mentor in ali jim je bil mentor v pomoč pri uvajanju na novo delovno mesto. Navedenih je tudi nekaj predlogov za izboljšanje obstoječega stanja. Delavci, ki so zadovoljni s sprejemom na novo delovno mesto in začnejo delati v pozitivnem vzdušju, lahko doprinesejo veliko več pozitivnega kot delavci, ki niso zadovoljni. Ustrezen sprejem in uvajanje novih kadrov veliko pomenita tudi vsaki organizaciji, ki se zaveda vloge dobrih in zadovoljnih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izbiranje, sprejem, uvajanje novih delavcev, mentor, dom starejših Šentjur
Objavljeno: 09.11.2012; Ogledov: 1152; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (837,96 KB)

4.
Sprejem paketnih pošiljk na pošti Šentjur
Jasmina Rozman, 2013, diplomsko delo

Opis: Ko danes pišemo pisma, pošljemo paket, oddajamo hitro pošto ali odpremo glasbeni telegram, se niti ne zavedamo, kako bo ali kako je bila ta storitev opravljena. Pomembno je, da so poštne storitve na voljo vsak trenutek in nepretrgoma. V diplomski nalogi je predstavljen proces poslovanja s paketnimi pošiljkami v organizaciji pošte Šentjur. Pošta Slovenije se v svojem dolgoletnem poslovanju predstavlja s široko vrsto dejavnosti, vendar se bom v diplomskem delu osredotočila na sprejem paketnih pošiljk na pošti Šentjur ter na težave, ki se pojavljajo na tem področju. Podrobneje bom predstavila, kako poteka sprejem ter s katerimi problemi se srečujejo pri tehtanju, razkladanju in nakladanju paketov, ki so večjih dimenzij. Pri oblikovanju rešitve je predlagan sistem namestitve nakladalne ploščadi na dostavni avto ter namestitev paketne oz. digitalne tehtnice na mesto, kjer poteka sprejem, ter kako tehtnico povezati z računalnikom, kar bo omogočilo direkten vnos podatkov. Prednosti, ki jih prinašajo novosti, omogočajo predvsem hitrejše in lažje delo ter zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: pošta Šentjur, Pošta Slovenije, nakladalna ploščad, paketna oz. digitalna tehtnica
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1128; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

5.
NAČRTOVANJE IN RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJE
Barbara Jurić, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala načrtovanje in razvoj občine Šentjur. Namen diplomske naloge je orisati turistično ponudbo občine Šentjur, analizirati mnenja domačinov o razvoju turizma v njej ter prikazati njegove glavne prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti pri razvoju turizma v občini Šentjur. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del načrtovanja turizma – strateški in celostni pristop, odnos in stališča turističnih vplivov, modeli načrtovanja turizma, vplivi turizma na regionalni razvoj in ključni dejavniki uspeha. Predstavljena je občina Šentjur, njen zgodovinski oris, dostopnost destinacije, stanje turizma v občini, kulturna in naravna dediščina ter ostale aktivnosti. V empiričnem delu naloge sem z analizo med domačini občine Šentjur prišla do ugotovitev, da z vidika domačinov pozitivni presegajo negativne vplive razvoja turizma, občina ima več prednosti kot pomanjkljivosti, domačini pa na občino Šentjur s turističnega vidika gledajo zelo dobro.
Ključne besede: občina Šentjur, razvoj turizma, zaznavanje vpliva turizma pri domačinih, kulturna in naravna dediščina, stanje turizma v občini, turistična destinacija, swot analiza turistične ponudbe.
Objavljeno: 04.11.2014; Ogledov: 959; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

6.
NAČRT MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA ZA ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR
Metoda Križanec, 2016, specialistično delo

Opis: Marketinško komuniciranje v pridobitnih podjetjih prinaša povečanje prodaje ter prepoznavnost izdelkov in storitev, ki jih podjetje ponuja ter s tem dosega konkurenčno prednost. Marketinško komuniciranje različni avtorji različno pojmujejo, vendar pa zagotovo gre za proces, s pomočjo katerega organizacija komunicira s svojo javnostjo. Ne samo v pridobitnih, ampak tudi v nepridobitnih organizacijah, natančneje v izobraževalnih, je delovanje celotnega marketinškega komunikacijskega spleta zelo pomembno za povečanje prepoznavnosti ugleda posamezne organizacije ter za pridobitev potencialnih uporabnikov njihovih primarnih storitev, to je izobraževanje po različnih programih. V specialističnem delu sem predstavila ključna orodja marketinškega komuniciranja v javno-izobraževalnem zavodu Šolski center Šentjur, ki je sestavljen iz dveh organizacijskih enot: Srednja poklicna in strokovna šola ter Višja strokovna šola. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in praktičnega. V prvem, teoretičnem delu, sem opisala osnove marketinškega komuniciranja z vsemi najpomembnejšimi orodji. V drugem, praktičnem delu, sem v uvodu predstavila Šolski center Šentjur, v nadaljevanju pa sem predstavila ključna orodja marketinškega komuniciranja, katere Šolski center Šentjur načrtuje pred vsakim šolskim in študijskim letom. Podrobneje sem opisala načrt posameznih orodij marketinškega komuniciranja, ki so zasnovani po sistemu SOSTAC – najprej analiza situacije, nato definiranje ciljev, določanje proračuna, določanje strategij in taktik komuniciranja, izvedba posameznih orodij ter merjenje učinkovitosti in uspešnosti posameznih orodij. Načrt marketinškega komuniciranja oziroma načrt uporabe ključnih orodij na Šolskem centru Šentjur so bila predstavljena za šolsko leto 2016/17. Ključna orodja marketinškega komuniciranja so načrtovana za doseganje primarnega cilja zavoda – povečanje vpisa dijakov in študentov v šolskem in študijskem letu 2017/18, ter sekundarnih ciljev - večje povpraševanje kupcev po dodatnih izdelkih in storitvah šole v prihodnosti.
Ključne besede: Šolski center Šentjur, SOSTAC, marketinško komuniciranje, odnosi z javnostmi, oglaševanje, osebna prodaja, pospeševanje prodaje.
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 864; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
VPLIV NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ IZBRANIH NASELIJ V OBČINAH DOBJE IN ŠENTJUR
Božidar Žibret, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv naravnogeografskih dejavnikov na nastanek izbranih naselij v občini Dobje in Šentjur. Analizirali smo vpliv geoloških, geomorfoloških, klimatskih, pedoloških, in hidrogeografskih elementov na razvoj naselij. Enako primerjavo smo naredili za funkcijske naklone in ekspozicije. Primerjali smo podatke o rabi zemljišč med letoma 2000 in 2012; ugotavljali smo smeri spreminjanje rabe zemljišč, intenzivnost teh sprememb in njihovo povezanost z legami. Posebno pozornost smo namenili izbranim naseljem, še posebej pozidanim površinam. Naselja se, zlasti v ravninskih delih, širijo na najboljša kmetijska zemljišča, zato smo talno število smo primerjali z izbranimi naselji, rabo tal, s funkcijskimi nakloni, ekspozicijami in prstjo. V večini primerov so naselja na površinah z zmernim in nizkim pridelovalnim potencialom. Ugotovili smo neskladnost talnega števila pri zelo visokem pridelovalnem potencialu. Površine z zelo visokim pridelovalnim potencialom so mestoma zamočvirjene, pogosto poplavljene. Analizirali smo prostorski plan naselij Dobje, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Šentjur z namenom, da bi ugotovili skladnosti in neskladnosti prostorskega načrtovanja glede na naravne dejavnike. Naselja so ogrožena predvsem zaradi dveh naravnih pojavov, kot so plazovi in poplave. Zaradi slednjih sta ogrožena predvsem Šentjur in Gorica pri Slivnici. Plazovitost je tudi največji omejitveni dejavnik za širjenje naselij. Ugotovili smo veliko neskladje pozidanih površin na plazovitem območju. Določili smo najboljše lege izbranih naselij glede na funkcijske naklone, poplavno ogroženost, ekspozicije, plazovitosti in glede na termalni pas. Posameznemu naselju smo določili manj primerne lege, upoštevajoč funkcijske naklone, plazovitost in možnost poplav.
Ključne besede: Dobje pri Planini, Šentjur, Dramlje, Ponikva, Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Kozjansko, plazovitost, poplave, prostorsko načrtovanje, ogroženost naselij.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 468; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

8.
REVITALIZACIJA GRADU RIFNIK PRI ŠENTJURJU
Katarina Žnidarec, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga analizira in vrednoti trenutno stanje gradu Rifnik v občini Šentjur. Na osnovi poglobljene analize in izdelane raziskave je nastal predlog za celovito revitalizacijo gradu, ki temelji na prizadevanju za korektno interpretacijo kulturnozgodovinskega pomena in na čim bolj učinkoviti povezavi starih ostankov ruševin gradu z novimi deli.
Ključne besede: arhitektura, revitalizacija, grad, Rifnik, Šentjur
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 394; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (20,75 MB)

9.
Kulturna dediščina Šentjurja za predšolske otroke
Urška Gorjup, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava, kako in na kakšen način predšolskim otrokom predstaviti in jih seznaniti s kulturno dediščino občine Šentjur s pomočjo slikanic, ki so vezane na domači kraj. V teoretičnem delu so predstavljeni definicija kulturne dediščine, kako otroke z njo seznanjamo v vrtcu in kako slikanice pripomorejo k spoznavanju kulturne dediščine. Predstavljeni so tudi občina Šentjur, rodbina Ipavec ter Anton Martin Slomšek. Cilji diplomske naloge so otroke seznaniti s kulturno dediščino Šentjurja preko slikanic o Ipavcih in Slomšku ter izvesti dejavnosti v vrtcu, jih evalvirati in kritično vrednotiti. V praktičnem delu so zapisane analize izbranih slikanic in predstavitev dejavnosti, izvedenih v vrtcu. Namen izvajanja dejavnosti je otrokom predstaviti dve slikanici: Hiša glasbe (2010), avtorice Zvezdane Majhen in ilustratorke Mojce Cerjak, ter Učilnica pod orehi (2012), avtorice Maje Furman in ilustratorke Andreje Gregorič, ki sta vezani na nesnovno kulturno dediščino občine Šentjur.
Ključne besede: kulturna dediščina, občina Šentjur, slikanica, predšolski otrok
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 350; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

10.
Literarni turizem v občini Šentjur
Jasna Obrez, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Občina Šentjur, ki po svoji velikosti spada med večje slovenske občine, je mnogim zagotovo še neodkrita in nedotaknjena destinacija. Šentjur se lahko pohvali z izjemno turistično ponudbo, predvsem na osnovi kulturnega turizma. Razvijanje literarnega turizma pa je šele v zametkih kljub znanim osebnostim: dinastije Ipavec, škofa blaženega Antona Martina Slomška, kozjanskega razbojnika Guzaja ter mnogih drugih znanih osebnosti. Že pokojni Daniel Artiček je o tej širši javnosti še neprepoznavni deželi spisal precej literarnih del, ki bi v prihodnosti lahko bile povod za bolj intenzivno razvijanje literarnega turizma v občini ter tako vsem obiskovalcem pričarale petzvezdično doživetje. Vsebina diplomskega dela se prepleta s kulturnim turizmom, kamor umeščamo literarni turizem, ki bi se lahko na destinaciji začel razvijati tudi na osnovi dediščine relativno slabo poznanega avtorja Daniela Artička, ki pa se je že nekaj let nazaj zavedal pomena literarnega turizma. Z diplomskim delom smo želeli raziskati njegovo prepoznavnost v regiji in poudariti njegovo vlogo pri razvoju literarnega turizma.
Ključne besede: kulturni turizem, literarni turizem, občina Šentjur, Daniel Artiček
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 508; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici