Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kronika grofov Celjskih in Seznam deželnih sovražnikov predstavljata glavna vira diplomske naloge, ki prikazujeta burno obdobje slovenske srednjeveške zgodovine. V preučevanju navedenih virov sem se omejila na področje Spodnje Savinjske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletja, kjer se je odvijala t. i. fajda, ki se je vnela med Celjskimi grofi in Habsburžani. Cilj diplomske naloge je bil topografsko popraviti Goliev prevod Kronike grofov Celjskih, ter zgodbo preveriti s Seznamom deželnih sovražnikov, ki sem ga izbrala kot dodatni vir. Le-ta predstavlja tiste osebe, ki so v času habsburško-celjske vojne delovale na Kranjskem in Štajerskem proti deželnemu pravu. Pri topografskem popravljanju slovenskega prevoda sem se posluževala Kronesove izdaje Celjske kronike in naletela na precej napak, ki se nanašajo na obravnavano področje. Tako je npr. v Golievem prevodu stolp v Šaleški dolini Turn pri Škalah, Ravne pa so v bistvu Forhtenek. Pri usklajevanju zgodbe, ki jo podajata Kronika in Seznam deželnih sovražnikov, pa sem naletela na ljudi in gradove oz. gospostva, ki so obema viroma skupni. Tako oba vira omenjata Jošta Soteškega in Henrika Erlauerja ter gradove Lindek, Helfenberg, Forhtenek itd.
Ključne besede: Celjsko-Habsburška vojna, Seznam deželnih sovražnikov, Kronika grofov Celjskih, Zgodovina prve polovice 15. stoletja, Šaleška dolina, Spodnja Savinjska dolina
Objavljeno: 23.04.2009; Ogledov: 4450; Prenosov: 601
Celotno besedilo (4,83 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina Šaleške doline. Predstavljen je geografsko-zgodovinski oris Šaleške doline in njenega obrobja. Opisane so arheološke izkopanine, gradovi in sakralna kulturna dediščina, prav tako spomeniki in skulpture. Za Šaleško dolino so pomembni tudi muzeji, predvsem Muzej premogovništva Slovenije in Muzej usnjarstva na Slovenskem, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, časopisi in drugi mediji. Opisane so naravne znamenitosti in predstavljene pomembnejše osebnosti Šaleške doline. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Šaleška dolina, zgodovina, kulturna dediščina, premogovništvo, usnjarstvo, naravne znamenitosti, glasbena šola, osebnosti
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2401; Prenosov: 396
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: Diplomsko delo Zgodovina rodbine Kacenštajnskih v Šaleški dolini obsega pregled rodbine od njene prve omembe leta 1173 vse do njenega izumrtja in izginotja iz virov in listin, ki so nam na razpolago. Pojav Kacenštajnskih v Šaleški dolini se začne z gospodi Ptujskimi, ki so bili njihovi seniorji. Prav ti naj bi jih pripeljali na to področje s Koroške. V nadaljevanju njihovo pojavljanje zaznamuje hitro in spretno menjavanje gospodarjev, kar leta 1337 privede celo do delitve rodbine Kacenštajnskih na dve veji. Ena veja ostane zvesta Ptujskim in dobi ime Poelanni, druga pa svojo ministerialno vlogo podreja Žovneškim oz. kasneje grofom Celjskim. Že pred delitvijo je mogoče zaznati njihovo spretno krmarjenje med Ptujskimi in Vovbrškimi, ki jih po njihovem izumrtju nasledijo Žovneški. Vse to priča o spretni politični in gospodarski vlogi Kacenštajnskih. Rodbina je vseskozi imela svoj sedež na gradu Kacenštajn, ki naj bi ga po domnevnih teorijah zgradili Dravsko/Šoštanjski še pred gradom Šoštanj in naj bi ga zaradi skorajšnje obubožanosti prodali Ptujskim. Grad naj bi še pred izumrtjem rodbine podrli. Druge posesti rodbine pa so Habsburžani po letu 1456 pridružili šoštanjskemu gospostvu. Pomemben del rodbine Kacenštajnskih so bile, tako kot pri vsem ministeralnem plemstvu, poroke, ki so bile pomembno načrtovane in izbrane. Nimamo vseh podatkov, kdaj in s kom so se zgodile, a tiste, ki jih je mogoče zaslediti, pričajo o njihovi politični in gospodarski spretnosti. Večina podatkov in informacij, ki jih poznamo o rodbini Kacenštajnskih, izvira iz listin zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov), ki jim je leta 1440 Elizabeta, hči Hansa Kacenštajnskega, prodala svoj del posesti, in tako so dobili tudi njihov arhiv.
Ključne besede: Šaleška dolina, zgodovina Šaleške doline, rodbina Kacenštajskih
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2054; Prenosov: 181
Celotno besedilo (794,50 KB)

Opis: Čas prve svetovne vojne ostaja v človeški zgodovini kot ena izmed poglavitnih prelomnic človeštva ter eno izmed najtežjih zgodovinskih obdobij, katerega posledice so spremenile razmerja med državami in podobo sveta, Evrope, Slovenije ter posledično tudi Šaleške doline. Slovenci so v času prve svetovne vojne živeli pod tujo upravo, ki je vplivala na vsa družbeno-kulturna in politična področja. Z mobilizacijo so ostali kraji Šaleške doline povsem brez delovne sile, kar je oslabilo gospodarstvo in okrnilo izvedbo pouka v šolah, saj so moške vloge doma prevzeli otroci. Zaradi rekvizicij in velikih potreb vojske je ljudem primanjkovalo tudi osnovnih potrebščin za preživetje, ki so jih od leta 1914 dalje dobili še samo na karte. Tuja oblast se je kazala v ustanavljanju nemških ustanov, zavodov, društev in prevladi nemškega prebivalstva v mestnih upravah. Dve izmed večjih gospodarskih panog v Šaleški dolini, ki sta se ohranjali, sta bili rudarstvo in usnjarstvo z družino Vošnjak. V premogovniku je delovanje prevzela vojaška uprava, v usnjarni v Šoštanju pa so se borili s pomanjkanjem delavcev. Kljub vojni pa je slovensko prebivalstvo želelo ohranjati narodno zavest s številnimi društvi (Družba Cirila in Metoda, Sokol) in obdržati kulturno življenje s prirejanjem različnih gledaliških predstav. Težnje po neodvisnosti slovenskega naroda so se pojavile že med vojno in so se z Majniško deklaracijo 30. maja 1917 razvile v vseslovensko deklaracijsko gibanje. Preobrati na vojnih frontah so ob koncu leta 1918 pripeljali do konca prve svetovne vojne in slovenskemu narodu se je uspelo rešiti tuje nadoblasti ter povezati z južnoslovanskimi narodi v novo državno tvorbo, ki je omogočila samoodločbo narodov ter avtonomijo ljudstev znotraj le-te z enotnim političnim vodstvom.
Ključne besede: Šaleška dolina, prva svetovna vojna, vojaška uprava, življenjske razmere, gospodarstvo, slovensko-nemški odnosi, jugoslovansko gibanje, deklaracijsko gibanje, čas prevrata.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 1639; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: Glavni namen obnove, razširitve in posodobitve vodovodnih sistemov ter vodovodnih omrežij v okviru kohezijskih projektov na območju Republike Slovenije je doseči zmanjšanje vodnih izgub in izboljšanje kakovosti pitne vode in s tem povečanje stopnje oskrbe prebivalstva s čisto, pitno in neoporečno pitno vodo. Zamenjava dotrajanih cevovodov in obnova vodovodnih sistemov sta najpomembnejša dejavnika pri zmanjšanju vodnih izgub in izboljšanju kakovosti pitne vode. Posodobitev daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov sta naslednja koraka, ki prav tako prispevata k zmanjšanju vodnih izgub in optimiziranju porabe pitne vode. Sistemi avtomatizacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij omogočajo celovito in kontinuirano daljinsko upravljanje, vodenje in nadzor dislociranih objektov vodovodnih sistemov. V diplomski nalogi je predstavljena tehnologija daljinskega nadzora s telemetrijo, SCADA-sistemom in programskim orodjem TEOVS, ki je bila razširjena in posodobljena v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini.
Ključne besede: daljinski nadzor, telemetrija, avtomatizacija, TEOVS, SCADA, vodne izgube, vodovodni sistem, oskrba s pitno vodo, Šaleška dolina
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 638; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,47 MB)