Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V osnovnih šolah je predvsem v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju poseben poudarek na izkustvenem učenju. Šole po Sloveniji si tako čedalje bolj prizadevajo, da učencem nudijo najrazličnejše načine in možnosti za učenje. Eden izmed učinkovitih in pomembnejših načinov je učenje v šolskem eksterierju. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšen šolski eksterier imajo na voljo posamezne osnovne šole v Šaleški dolini ter kako ga uporabljajo pri predmetu spoznavanje okolja. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope: psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop, geografsko-zgodovinski sklop in arhitekturni sklop. Na začetku je opredeljen sam pojem šolski eksterier. V nadaljevanju pa so po posameznih sklopih predstavljene uporaba šolskega eksterierja, možnosti za izvedbo, prednosti in slabosti uporabe le-tega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, kjer smo s pomočjo ankete dobili podatke o šolskem eksterierju na osnovnih šolah v Šaleški dolini ter o njegovi uporabi pri pouku. Anketo so izpolnili učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Šaleški dolini (Šoštanj, Velenje, Šmartno ob Paki). Rezultati so pokazali, da imajo osnovne šole v mestih manj raznolikega šolskega eksterierja kot primestne šole ali šole na podeželju, kar je najverjetneje posledica okolja, v katerem se posamezne šole nahajajo. Podeželske in primestne šole imajo na voljo veliko več travnatih površin kot mestne, zato je tam več možnosti za šolske vrtove, sadovnjake, travnike. Vsi učitelji so bili enotni, da učenje v šolskem eksterierju pozitivno vpliva na učence. Navedli pa so različne dejavnike, ki vplivajo na izvedbo učne ure v šolskem eksterierju. Na koncu so v povzetku empiričnega dela navedeni napotki za prakso.
Ključne besede: šolski eksterier, Šaleška dolina, spoznavanje okolja, mestna šola, primestna šola, podeželska šola
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 508; Prenosov: 47
Celotno besedilo (11,03 MB)

Opis: Zdraviliški turizem je na prvem mestu med turističnimi ponudbami v Sloveniji in eden najstabilnejših turističnih produktov. Terme Topolšica so naravno zdravilišče, ki s svojo zdravilno hipotermalno oligomineralno vodo, blago gorsko klimo, zelenim okoljem ter vrhunsko medicinsko oskrbo v bližnji bolnišnici in zdravilišču samem, zagotavljajo oddih, primeren za ljudi z raznimi obolenji, s sodobnim wellness centrom in vodnim parkom pa privabljajo tudi ostale goste. Nahajajo se v naselju Topolšica, ki leži v dolini reke Toplica v občini Šoštanj, v zahodnem delu Šaleške doline. Termalno vodo so v Topolšici odkrili že v 16. stoletju, toplice šele v 19. stoletju odprli za javnost, sodoben zdraviliško turistični kompleks pa se je, predvsem zahvaljujoč ugodnim naravnim in družbenim pogojem, začel razvijati v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Razvoj term je pripomogel tudi k turističnemu razvoju celotnega naselja in okolice, priskrbel pa je tudi delovna mesta v turizmu. V razvoju turizma Term Topolšica najdemo več različnih razvojnih obdobij. Turistični promet se po obdobjih spreminja v skladu z dogajanjem v družbi ter turističnimi potrebami gostov. Razvoj turizma s sabo prinaša tako pozitivne kot negativne posledice.
Ključne besede: Terme Topolšica, Šaleška dolina, zdraviliški turizem, naravno zdravilišče, termomineralna voda, turistični promet
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 1386; Prenosov: 203
Celotno besedilo (5,59 MB)

Opis: Čas prve svetovne vojne ostaja v človeški zgodovini kot ena izmed poglavitnih prelomnic človeštva ter eno izmed najtežjih zgodovinskih obdobij, katerega posledice so spremenile razmerja med državami in podobo sveta, Evrope, Slovenije ter posledično tudi Šaleške doline. Slovenci so v času prve svetovne vojne živeli pod tujo upravo, ki je vplivala na vsa družbeno-kulturna in politična področja. Z mobilizacijo so ostali kraji Šaleške doline povsem brez delovne sile, kar je oslabilo gospodarstvo in okrnilo izvedbo pouka v šolah, saj so moške vloge doma prevzeli otroci. Zaradi rekvizicij in velikih potreb vojske je ljudem primanjkovalo tudi osnovnih potrebščin za preživetje, ki so jih od leta 1914 dalje dobili še samo na karte. Tuja oblast se je kazala v ustanavljanju nemških ustanov, zavodov, društev in prevladi nemškega prebivalstva v mestnih upravah. Dve izmed večjih gospodarskih panog v Šaleški dolini, ki sta se ohranjali, sta bili rudarstvo in usnjarstvo z družino Vošnjak. V premogovniku je delovanje prevzela vojaška uprava, v usnjarni v Šoštanju pa so se borili s pomanjkanjem delavcev. Kljub vojni pa je slovensko prebivalstvo želelo ohranjati narodno zavest s številnimi društvi (Družba Cirila in Metoda, Sokol) in obdržati kulturno življenje s prirejanjem različnih gledaliških predstav. Težnje po neodvisnosti slovenskega naroda so se pojavile že med vojno in so se z Majniško deklaracijo 30. maja 1917 razvile v vseslovensko deklaracijsko gibanje. Preobrati na vojnih frontah so ob koncu leta 1918 pripeljali do konca prve svetovne vojne in slovenskemu narodu se je uspelo rešiti tuje nadoblasti ter povezati z južnoslovanskimi narodi v novo državno tvorbo, ki je omogočila samoodločbo narodov ter avtonomijo ljudstev znotraj le-te z enotnim političnim vodstvom.
Ključne besede: Šaleška dolina, prva svetovna vojna, vojaška uprava, življenjske razmere, gospodarstvo, slovensko-nemški odnosi, jugoslovansko gibanje, deklaracijsko gibanje, čas prevrata.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 1882; Prenosov: 270
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: Diplomsko delo Zgodovina rodbine Kacenštajnskih v Šaleški dolini obsega pregled rodbine od njene prve omembe leta 1173 vse do njenega izumrtja in izginotja iz virov in listin, ki so nam na razpolago. Pojav Kacenštajnskih v Šaleški dolini se začne z gospodi Ptujskimi, ki so bili njihovi seniorji. Prav ti naj bi jih pripeljali na to področje s Koroške. V nadaljevanju njihovo pojavljanje zaznamuje hitro in spretno menjavanje gospodarjev, kar leta 1337 privede celo do delitve rodbine Kacenštajnskih na dve veji. Ena veja ostane zvesta Ptujskim in dobi ime Poelanni, druga pa svojo ministerialno vlogo podreja Žovneškim oz. kasneje grofom Celjskim. Že pred delitvijo je mogoče zaznati njihovo spretno krmarjenje med Ptujskimi in Vovbrškimi, ki jih po njihovem izumrtju nasledijo Žovneški. Vse to priča o spretni politični in gospodarski vlogi Kacenštajnskih. Rodbina je vseskozi imela svoj sedež na gradu Kacenštajn, ki naj bi ga po domnevnih teorijah zgradili Dravsko/Šoštanjski še pred gradom Šoštanj in naj bi ga zaradi skorajšnje obubožanosti prodali Ptujskim. Grad naj bi še pred izumrtjem rodbine podrli. Druge posesti rodbine pa so Habsburžani po letu 1456 pridružili šoštanjskemu gospostvu. Pomemben del rodbine Kacenštajnskih so bile, tako kot pri vsem ministeralnem plemstvu, poroke, ki so bile pomembno načrtovane in izbrane. Nimamo vseh podatkov, kdaj in s kom so se zgodile, a tiste, ki jih je mogoče zaslediti, pričajo o njihovi politični in gospodarski spretnosti. Večina podatkov in informacij, ki jih poznamo o rodbini Kacenštajnskih, izvira iz listin zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov), ki jim je leta 1440 Elizabeta, hči Hansa Kacenštajnskega, prodala svoj del posesti, in tako so dobili tudi njihov arhiv.
Ključne besede: Šaleška dolina, zgodovina Šaleške doline, rodbina Kacenštajskih
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2252; Prenosov: 193
Celotno besedilo (794,50 KB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina Šaleške doline. Predstavljen je geografsko-zgodovinski oris Šaleške doline in njenega obrobja. Opisane so arheološke izkopanine, gradovi in sakralna kulturna dediščina, prav tako spomeniki in skulpture. Za Šaleško dolino so pomembni tudi muzeji, predvsem Muzej premogovništva Slovenije in Muzej usnjarstva na Slovenskem, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, časopisi in drugi mediji. Opisane so naravne znamenitosti in predstavljene pomembnejše osebnosti Šaleške doline. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Šaleška dolina, zgodovina, kulturna dediščina, premogovništvo, usnjarstvo, naravne znamenitosti, glasbena šola, osebnosti
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2770; Prenosov: 424
Celotno besedilo (2,48 MB)