1. Turistični vodniki in čustveno deloLara Cafuta, 2020, diplomsko delo Opis: Čustveno delo predstavlja velik izziv pri delavcih v turizmu, še posebej pri turističnih vodnikih, ki so glavni stik z gostom in od njih je odvisno, kako si bodo gostje zapomnili destinacijo. Turistični vodniki se pri svojem delu nenehno srečujejo s čustvenim delom. To pomeni, da morajo zelo dobro obvladovati svoja čustva in jih ustrezno prikazovati, da bi zadovoljili potrebe gosta ali ugodili pravilom obnašanja turistične agencije. Vpliv čustvenega dela na turistične vodnike je glede na rezultate raziskave zelo velik in raznolik, kar smo analizirali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petimi turističnimi vodniki v Sloveniji. V teoretičnem delu je opredeljena definicija čustvenega dela in turističnih vodnikov, poglavja pa smo še podkrepili z raziskovanjem čustvene inteligence, pomena čustev pri delu in sposobnosti turističnih vodnikov. Turistični vodnik mora imeti temeljne sposobnosti za opravljanje tega poklica, pri svojem delu mora biti resnično pripravljen na vse. Zdi se nam zelo pomembno, da se turistični vodniki zavedajo čustvenega dela, saj lahko le tako zmanjšujejo vpliv čustvenega dela na svojem osebnem področju.
Ključne besede: turistični vodniki, čustveno delo, turistično vodenje, upravljanje čustev pri delu, čustva.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1276; Prenosov: 267
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. Čustvena inteligentnost in zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega poukaAnja Santl, 2020, magistrsko delo Opis: Biti učitelj ali vzgojitelj ni le poklic, ampak celostno razdajanje. Poleg strokovnosti morajo učitelji in vzgojitelji biti v prvi vrsti dobri ljudje.
Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo do otrok. (Jan Amos Komenski)
Namen raziskave je ugotoviti povezanost in izraženost konstruktov čustvene inteligentnosti, čustvenega dela in zadovoljstva pri delu med slovenskimi vzgojitelji in učitelji razrednega pouka. V skupno 109 udeležencev raziskave je bilo vključenih 57 učiteljev razrednega pouka in 52 vzgojiteljev predšolskih otrok. Pri raziskovanju je bil uporabljen naslednji instrumentarij: Vprašalnik čustvenega dela (ELS), Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (VEK-45 oz. ESCQ) in Lestvica delovnega zadovoljstva. Ugotovljena je bila pozitivna povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu ter med čustvenim delom in zadovoljstvom pri delu. Pri proučevanju vseh treh konstruktov ni bilo ugotovljenih razlik glede na poklic. Rezultati obdelave podatkov v programu SPSS so pokazali, da nivo čustvene inteligentnosti in zmožnost čustvenega dela vplivata na zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka. Obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, kljub temu pa vpliva čustvene inteligentnosti ni mogoče zanemariti.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, čustveno delo, zadovoljstvo pri delu, učitelj razrednega pouka, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 1870; Prenosov: 304
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Validacija slovenske priredbe Frankfurtske lestvice čustvenega dela na vzorcu učiteljevEva Orka Šenekar, 2020, magistrsko delo Opis: Na sodobnem trgu dela dobiva vse večji pomen dimenzija dela, ki je vezana na regulacijo čustev. Upravljanje s čustvi kot del delovnih zahtev se imenuje čustveno delo in predstavlja relativno novo področje raziskovanja na področju poučevanja. Čeprav se šole nekoliko razlikujejo od ostalih organizacij, se tudi od učiteljev pričakuje učinkovito upravljanje z lastnimi čustvi zavoljo doseganja organizacijskih in učnih ciljev. Šole se vse pogosteje nagibajo k oblikovanju pravil regulacije čustev, ki bi jih naj učitelji upoštevali v odnosu do učencev, njihovih staršev ter ostalih sodelavcev na šoli. Z namenom, da bi lahko podrobneje raziskovali področje čustvenega dela tudi v slovenskem okolju, smo v pričujoči magistrski nalogi prevedli in priredili Frankfurtsko lestvico čustvenega dela, ki za naše okolje predstavlja nov merski pripomoček. Raziskovalni vzorec je zajemal 595 učiteljev, zaposlenih na različnih osnovnih ter srednjih šolah po Sloveniji. Potrdili smo večdimenzionalnost konstrukta, pri čemer sta eksploratorna in konfirmatorna faktorska analiza pokazali, da najboljše prileganje podatkom kaže 8-faktorska rešitev. Lestvica je pokazala tudi ustrezno visoko mero zanesljivosti ter konstruktne veljavnosti. Omejitve in praktično vrednost raziskave ter predloge za nadaljnje raziskovanje smo obravnavali v diskusiji. Priredba novega merskega instrumenta za merjenje čustvenega dela predstavlja korak bližje k celostni analizi stanja na področju obremenjenosti učiteljev in kasneje tudi drugih poklicnih skupin.
Ključne besede: validacija, slovenska priredba, lestvica, čustveno delo, učitelji
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1093; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. Čustveno delo kot povzročitelj stresa pri delu zdravstvenega osebja v prehospitalnem okoljuAleksander Jus, 2017, magistrsko delo Opis: Izhodišče: V prehospitalnem okolju se zdravstveno osebje srečuje s čustvenimi in fizičnimi težavami pacientov, ob katerih morajo v procesu sprejema in ob soočanju z njihovimi težavami ohraniti profesionalno distanco. Čustveno delo ima v procesu zdravstvene obravnave pomembno vlogo.
Namen: Opisati koncept s stresom povezanega čustvenega dela pri zdravstvenem osebju v prehospitalnem okolju ter ugotoviti, kakšen vpliv ima čustveno delo na pojav stresa pri zdravstvenem osebju ter kateri dejavniki vplivajo na pojav le-tega.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza literature. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika. Podatke smo analizirali s pomočjo računalniških programov Excel in SPSS. Uporabljene so bile deskriptivne in inferenčne statistične metode.
Rezultati: Pri analizi rezultatov nismo našli statistično pomembne razlike v stopnji zaznavanja stresa med reševalci in zdravniki (p=0,095). Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna povezava med izraženo stopnjo zaznanega stresa in negativnim vidikom razpoloženja (p=0,000). Nadalje smo ugotovili, da je za 71 % anketiranih delo v prehospitalnem okolju stresno, za 26 % je opravljanje dela izjemno stresno. Le za 3 % anketiranih opravljanje dela v prehospitalnem okolju ne predstavlja stresa.
Sklep: Stres pri delu zaradi čustvenega dela je neizogiben pojav, vendar se ga da z ustreznimi menedžerskimi strategijami obvladovati. Potrebno je uvesti preventivno usposabljanje s področja obvladovanja stresa in čustvenega dela zlasti za reševalce začetnike oz. zdravnike z manj delovnimi izkušnjami.
Ključne besede: čustveno delo, stres, reševalec, zdravnik, prehospitalno okolje.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2017; Ogledov: 1950; Prenosov: 370
Celotno besedilo (1003,25 KB) |
5. Učiteljeva samoučinkovitost, čustveno delo in socialna opora kot zaščitni dejavnik stresaTina Ažman, 2017, magistrsko delo Opis: Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, ali učiteljeva samoučinkovitost, čustveno delo ter socialna opora sodelavcev in nadrejenih predstavljajo zaščitne dejavnike doživljanja stresa. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem stres, posebej pa smo se osredotočili na stres pri učiteljih, na model zahtev in virov. Opredelili smo nekaj zaščitnih dejavnikov, ki predstavljajo vir za lažje spoprijemanje s stresom: učiteljeva samoučinkovitost, socialna opora sodelavcev in nadrejenih ter čustveno delo učiteljev. Zanimala nas je tudi njihova povezava z doživljanjem stresa. V empiričnem delu magistrskega dela smo aplicirali in vrednotili vprašalnik, ki smo ga razdelili med vzorec, oziroma 156 učiteljev na osnovne šole Savinjsko-šaleške regije. V kvantitativni analizi smo uporabili osnovno opisno statistiko, koeficiente korelacije in multiplo regresijsko analizo. Izsledki raziskave so pokazali, da imajo učitelji dobra prepričanja o samoučinkovitosti in da občasno pri svojem delu opravljajo čustveno delo. Z oporo sodelavcev in nadrejenih so zadovoljni, čeprav redko doživljajo stres. Izkazalo se je, da ima od vseh dejavnikov, vključenih v raziskavo, najpomembnejšo vrednost napovedovanja stresa samoučinkovitost. Učitelji z višjo stopnjo samoučinkovitosti so poročali o manj pogostem doživljanju stresa kot tisti z nižjo.
Ključne besede: stres, samoučinkovitost, socialna opora, čustveno delo
Objavljeno v DKUM: 18.04.2017; Ogledov: 2509; Prenosov: 625
Celotno besedilo (1,13 MB) |
