SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učiteljeva samoučinkovitost, čustveno delo in socialna opora kot zaščitni dejavnik stresa
Tina Ažman, 2017, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, ali učiteljeva samoučinkovitost, čustveno delo ter socialna opora sodelavcev in nadrejenih predstavljajo zaščitne dejavnike doživljanja stresa. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem stres, posebej pa smo se osredotočili na stres pri učiteljih, na model zahtev in virov. Opredelili smo nekaj zaščitnih dejavnikov, ki predstavljajo vir za lažje spoprijemanje s stresom: učiteljeva samoučinkovitost, socialna opora sodelavcev in nadrejenih ter čustveno delo učiteljev. Zanimala nas je tudi njihova povezava z doživljanjem stresa. V empiričnem delu magistrskega dela smo aplicirali in vrednotili vprašalnik, ki smo ga razdelili med vzorec, oziroma 156 učiteljev na osnovne šole Savinjsko-šaleške regije. V kvantitativni analizi smo uporabili osnovno opisno statistiko, koeficiente korelacije in multiplo regresijsko analizo. Izsledki raziskave so pokazali, da imajo učitelji dobra prepričanja o samoučinkovitosti in da občasno pri svojem delu opravljajo čustveno delo. Z oporo sodelavcev in nadrejenih so zadovoljni, čeprav redko doživljajo stres. Izkazalo se je, da ima od vseh dejavnikov, vključenih v raziskavo, najpomembnejšo vrednost napovedovanja stresa samoučinkovitost. Učitelji z višjo stopnjo samoučinkovitosti so poročali o manj pogostem doživljanju stresa kot tisti z nižjo.
Ključne besede: stres, samoučinkovitost, socialna opora, čustveno delo
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 196; Prenosov: 59
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

2.
Čustveno delo kot povzročitelj stresa pri delu zdravstvenega osebja v prehospitalnem okolju
Aleksander Jus, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: V prehospitalnem okolju se zdravstveno osebje srečuje s čustvenimi in fizičnimi težavami pacientov, ob katerih morajo v procesu sprejema in ob soočanju z njihovimi težavami ohraniti profesionalno distanco. Čustveno delo ima v procesu zdravstvene obravnave pomembno vlogo. Namen: Opisati koncept s stresom povezanega čustvenega dela pri zdravstvenem osebju v prehospitalnem okolju ter ugotoviti, kakšen vpliv ima čustveno delo na pojav stresa pri zdravstvenem osebju ter kateri dejavniki vplivajo na pojav le-tega. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza literature. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika. Podatke smo analizirali s pomočjo računalniških programov Excel in SPSS. Uporabljene so bile deskriptivne in inferenčne statistične metode. Rezultati: Pri analizi rezultatov nismo našli statistično pomembne razlike v stopnji zaznavanja stresa med reševalci in zdravniki (p=0,095). Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna povezava med izraženo stopnjo zaznanega stresa in negativnim vidikom razpoloženja (p=0,000). Nadalje smo ugotovili, da je za 71 % anketiranih delo v prehospitalnem okolju stresno, za 26 % je opravljanje dela izjemno stresno. Le za 3 % anketiranih opravljanje dela v prehospitalnem okolju ne predstavlja stresa. Sklep: Stres pri delu zaradi čustvenega dela je neizogiben pojav, vendar se ga da z ustreznimi menedžerskimi strategijami obvladovati. Potrebno je uvesti preventivno usposabljanje s področja obvladovanja stresa in čustvenega dela zlasti za reševalce začetnike oz. zdravnike z manj delovnimi izkušnjami.
Ključne besede: čustveno delo, stres, reševalec, zdravnik, prehospitalno okolje.
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (1003,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici