Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Predšolski otroci in njihov odnos do živali je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanje ugotovitve strokovne literature o splošnem pomenu, ki ga imajo živali na razvoj otroka – tako pozitivne kot negativne – ter podrobneje predstavili vpliv živali na otrokov čustveni in socialni razvoj. V nadaljevanju smo opisali dejavnike, ki vplivajo na odnos otroka do živali, kot so predsodki, strah, navezanost, agresivnost, smrt ter vlogo odraslih pri razvijanju odnosa. Na koncu smo povzeli pomen živali v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter predstavili terapijo s pomočjo živali in njene pozitivne učinke. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o odnosu predšolskega otroka do živali, vključno z njihovimi odzivi na živali, skrbjo zanje, strahovi, agresivnim vedenjem, izgubo živali ter vplivom prisotnosti živali v vrtcu. Prav tako nas je zanimalo, kako se razlikuje odnos do živali glede na spol in starost otroka. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, v katerem so sodelovali starši predšolskih otrok. Po zaključku ankete smo rezultate obdelali s statističnim programom SPSS ter jih interpretirali. Rezultati so pokazali, da imajo otroci radi živali, se na bližino živali pozitivno odzovejo, sodelujejo pri skrbi za žival, do njih ne kažejo agresivnega vedenja ter pri večini otrok žival še ni bila prisotna v vrtcu.
Ključne besede: predšolski otrok, žival, čustveni razvoj, socialni razvoj, terapija s pomočjo živali
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo uvodoma teoretično predstavili socialni in čustveni razvoj osnovnošolcev, samodestruktivna vedenja in razvoj navezanosti. Izpostavili smo razlike razvoja v srednjem in poznem otroštvu. V nadaljevanju smo predstavili vrste samodestruktivnih vedenj, vzroke za njihov nastanek, psihološka ozadja in soočanje z njimi. Spoznamo ugotovitve različnih avtorjev. Sledi predstavitev razvoja navezanosti. Opisali smo štiri sloge navezanosti: varnost, upiranje, izogibanje in dezorganiziranost. Predstavili smo povezavo med samodestruktivnimi vedenji in razvojem navezanosti. Opisali smo rezultate nekaterih že opravljenih raziskav. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali pojav samodestruktivnega vedenja pri osnovnošolcih in ugotavljali, ali so povezana z razvojem navezanosti. Zanimalo nas je tudi, kateri slog navezanosti na starše je pri osnovnošolcih najpogostejši. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili učencem 5. in 9. razredov treh osnovnih šol. Ugotovili smo, da se pri osnovnošolcih pojavljajo samodestruktivna vedenja, predstavili smo najpogostejša. Glede na ugotovitev, da so samodestruktivna vedenja povezana z navezanostjo, smo predstavili tudi sloge navezanosti otrok na starše, ki so razvidni iz raziskave. Z rezultati raziskave te magistrske naloge želimo vse, ki vzgajajo in izobražujejo, spomniti, kako občuten vpliv imajo na ravnanje in vedenje otrok, kako pozorni morajo biti v odnosu z njimi, saj lahko na ta način preprečijo nastanek njihovih škodljivih vedenj.
Ključne besede: čustveni in socialni razvoj, samodestruktivna vedenja, razvoj navezanosti, osnovnošolski otroci, starši
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1376; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv lutke na čustveni, socialni in spoznavni razvoj otroka je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu so s pomočjo strokovne literature predstavljena spoznanja o lutkah nasploh in o tem, na kakšne načine se jih lahko uporabi v vrtcu. V nadaljevanju je predstavljeno, kakšno vlogo ima lutka v razvoju otroka: kako vpliva na njegov čustveni, socialni in spoznavni razvoj. Uporaba lutke na različnih področjih vzgojno-izobraževalnega dela ustvarja pogoje za kreativno izražanje otroka. V delu so opisani moč lutke in njen pomen za otroka ter vzgojitelja. Ugotovljeno je bilo, da lutka v sebi nosi čarobno moč, treba ji je dati le priložnost, da se izkaže in da dokaže svojo vrednost tudi na področju delovne terapije. delo se osredotoča tudi na simbolno in gledališko igro, poleg tega je nekaj pozornosti namenjene gledališču, ki je najbolj svobodna oblika otrokove ustvarjalnosti, ker pravzaprav nima meja. Ob koncu teoretičnega dela je predstavljena lutka kot ljubljenček, ki se vedno bolj uveljavlja kot motivacijski element, z njeno pomočjo pa otrok lažje izrazi svoja čustva in misli. Teoretičnemu delu sledi praktični del, v katerem smo skozi različne lutkovne dejavnosti spodbujali razvoj otrok, pri čemer je poudarek na čustvenem, socialnem in spoznavnem razvoju otroka.
Ključne besede: predšolski otrok, lutke, razvoj, pomen lutke, spontana igra, socialni razvoj, čustveni razvoj, spoznavni razvoj
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 2642; Prenosov: 467
Celotno besedilo (4,06 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali razvoj in kondicijsko vadbo otrok, starih od 8 do 10 let. Skozi predstavitev vidikov in razvojnih področji otrok v izbranem starostnem obdobju smo izpostavili način vadbe in zahtevnost le-te, ki jo mora trener upoštevati pri primerni pripravi vadbe za otroke, ki se mora razlikovati od priprave vadbe za odrasle, saj so cilji treninga različni. Pri opisani ciljni skupini so treningi namenjeni predvsem celostnemu razvoju, biološkemu, kognitivno-spoznavnemu, socialnemu in čustvenemu razvoju otroka, ne pa v pridobivanju mišične mase kot pri odraslih. Če katerega od področji razvoja otrok trener pri sestavi treninga ne upošteva ali jim ne prilagaja treningov pravilno, se otroci ne bodo razvili v vsem svojem potencialu, prav tako pa jih izpostavimo veliko večji nevarnosti morebitnih poškodb. Posledica nepravilno, monotono in nezanimivo pripravljenih treningov je lahko upad motivacije ter nezadovoljstvo, kar lahko vodi v opustitev treninga s strani otrok. V diplomski nalogi smo izdelali ter predstavili tudi model kondicijske vadbe za otroke, ki trenirajo alpsko smučanje, v katerem smo dali poudarek na pomembnost raznolikosti, zanimivosti in pravilne sestave treningov, ki naj čim pogosteje potekajo v naravi. V sklopu diplomske naloge smo izpostavili vse pomembne kriterije za sestavo kvalitetnih treningov in pomen izvedbe zanimivih ter pravilnih treningov, ki motivirajo otroke k nadaljevanju športne kariere.
Ključne besede: razvoj otrok, biološki razvoj, gibalni razvoj, socialni razvoj, čustveni razvoj, kognitivni-spoznavni razvoj, športna vadba otrok, vadba v naravi, načrtovanje vadbe.
Objavljeno v DKUM: 18.06.2013; Ogledov: 2391; Prenosov: 342
Celotno besedilo (20,83 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja temo Premagovanje strahu pri predšolskih otrocih. Predstavili smo čustveni razvoj otroka, razvoj osnovnih čustev in opredelili pomen čustev za celostni razvoj otroka. Raziskovali smo tudi posebnosti, ki se nanašajo na otrokovo čustvovanje in izražanje čustev v predšolskem obdobju. Posebno poglavje pa je namenjeno primarnemu čustvu, ki nas poleg ljubezni spremlja skozi vso človeško zgodovino, to je strah. Čustvo, ki je pogosto prisotno v naših življenjih. Otrok ga v prvem starostnem obdobju kaže z jokom, nemirnim vedenjem, mimiko obraza. V drugem starostnem obdobju pa se to izražanje stopnjuje, pojavlja se tudi agresivno vedenje otrok. Dostikrat je tak otrok individualist, se izolira od okolice, ni pripravljen sodelovati v usmerjenih dejavnostih, njegova stiska se kaže tudi v govoru in takšen otrok potrebuje posebno pomoč. Zatorej smo preučili strahove otrok, ki so vsakodnevno prisotni in pripravili posebno strategijo, kako se na te strahove odzivati in jih čim prej omiliti ali odpraviti. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila narejena v vseh oddelkih vrtca Rogaška Slatina. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost strahu pri predšolskem otroku, kako ga prepoznati in kakšna je razlika v pogostosti doživljanja strahu glede na spol. Ugotoviti smo želeli tudi, kako vzgojitelji pristopijo k otroku, ki se sooča s strahovi. Na podlagi rezultatov raziskave smo želeli priti do ugotovitve, kako naj bi potekalo kvalitetnejše delo z otroki, ki se spopadajo z določenimi strahovi, s katerimi metodami si lahko pomagamo in na kaj moramo biti pozorni. Rezultati so pokazali, da deklice v predšolskem obdobju najbolj pogosto doživljajo strah pred tujci, medtem ko je dečke najbolj strah zapustitve. Svojo stisko in strahove najbolj pogosto izkazujejo z jokom in vznemirjenostjo. Zaskrbljujoč je rezultat o tem, da v več kot polovici situacij, kjer otrok kaže stisko, vzgojitelj ne poišče strokovne pomoči.
Ključne besede: čustveni razvoj, pomen čustev, strah, predšolsko obdobje, premagovanje strahu
Objavljeno v DKUM: 04.07.2011; Ogledov: 5139; Prenosov: 725
Celotno besedilo (467,40 KB)