1. Vedenjske in čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih v popravnih domovih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Šubelj, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu.
Ključne besede: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (638,03 KB) |
2. Vloga učitelja pri delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami - študija primera v Osnovni šoli Veržej : magistrsko deloJasmina Lubi, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali vlogo učitelja pri delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (v nadaljevanju ČVM), s študijo primera na Osnovni šoli Veržej. Institucija velja za edinstveno v Sloveniji, saj jo sestavljajo tri ločene enote; in sicer vrtec, zavod za vzgojni program otrok in mladostnikov s ČVM iz vse Slovenije ter osnovna šola, ki izobražuje otroke šolskega okoliša in otroke, ki bivajo v zavodu. V teoretičnem delu so opisane čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov, na kakšen način se izražajo v šolskem okolju in kar je najpomembnejše, kako se učitelj z vsem tem spopada med učno uro. Podatke v empiričnem delu, potrebne za študijo primera, smo pridobili s pomočjo metode intervjuja, v katerem je sodelovalo osem učiteljev predmetne stopnje na OŠ Veržej. Ugotavljamo, da je za učitelje v Osnovni šoli Veržej najpomembnejši pristop razumevanje učencev s ČVM, najuspešnejša metoda za doseganje ciljev učne ure pa dobra motivacija za delo na začetku posamezne ure. Bistveno za pripravo na delo z učenci s ČVM je za učitelje dobro poznavanje posameznika, njegovih težav in primanjkljajev, saj tako lažje določijo njegova šibka in močna področja, ki predstavljajo osnovo za načrtovanje učnega dela. Zaradi izredno širokega spektra čustvenih in vedenjskih motenj, ki se izražajo iz ene skrajnosti v drugo, se pričakuje od učitelja sposobnost prilagajanja, ravnodušnost in doslednost. Specifična in specialna znanja so nujna, a glede na rezultate raziskave največ uporabnih znanj daje praksa.
Ključne besede: čustvene in vedenjske motnje, osnovna šola Veržej, vloga učitelja
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. Razvoj in evalvacija preventivno-intervencijskega programa za preprečevanje medvrstniškega nasilja med otroki in mladostniki v vzgojnem zavoduRoberta Kurbus, 2020, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje predstavlja pereč problem znotraj vseh izobraževalnih ustanov, raziskave pa poročajo o posebej pogostih primerih znotraj vzgojnih zavodov. Otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih spadajo v ogroženo skupino, ki je izpostavljena številnim dejavnikom tveganja. Veliko jih doživi različne oblike zlorab že znotraj primarne družine, večinoma pa so pri njih prisotne tudi čustvene in vedenjske motnje. V raziskavi nas je zanimala dinamika medvrstniškega nasilja znotraj vzgojnih zavodov. Glavni cilj raziskave je bil, da na podlagi anket o medvrstniškem nasilju, ki so jih izpolnjevali otroci in mladostniki, nameščeni v vzgojnem zavodu, in intervjujev vzgojiteljev iz zavoda razvijemo in evalviramo preventivno-intervencijski program za preprečevanje medvrstniškega nasilja v vzgojnem zavodu. Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo baterije vprašalnikov večinoma niso pokazali statistično pomembnih sprememb v različnih izidih otrok in mladostnikov po izvedbi programa. V interpretaciji smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja ter predstaviti mogoče vzroke za dobljene rezultate. Kot glavno vodilo za oblikovanje in izvedbo programov v prihodnje priporočamo predvsem prilagoditev vsebin in izvedbe starosti udeležencev ter hkratno vključitev celotnega sistema (učiteljev, staršev, otrok in mladostnikov ter vzgojiteljev). Ker se nasilje v vzgojnih zavodih prepogosto dojema kot normalen del vsakdana, zaključujemo, da je delo na tem področju vsekakor pomembno, smiselno in potrebno.
Ključne besede: čustvene in vedenjske motnje, vzgojni zavodi, medvrstniško nasilje, preventivno-intervencijski program
Objavljeno v DKUM: 03.08.2020; Ogledov: 1327; Prenosov: 199
Celotno besedilo (3,26 MB) |
4. Vloga vzgojitelja v življenju otroka/mladostnika v Mladinskem domu MariborAnja Mlakar, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšna je vloga vzgojitelja v življenju otroka oziroma mladostnika v Mladinskem domu Maribor. V teoretičnem delu opisujemo vzgojne ustanove, otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter mladinske domove. Posebno pozornost smo namenili Mladinskemu domu Maribor in različnim vlogam vzgojitelja v življenju otroka in mladostnika v mladinskem domu. V empiričnem delu je sodelovalo 80 otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor, 36 fantov in 44 deklet, starih od 9 do 21 let. Proučevali smo, kako se otroci in mladostniki počutijo v mladinskem domu, kako vidijo vzgojitelja in kakšno vlogo predstavlja v njihovem življenju. Ugotovitve smo preučili glede na spol, starost in dolžino bivanja otrok in mladostnikov v Mladinskem domu Maribor. Ugotovili smo, da je večina otrok in mladostnikov mnenja, da imajo dobre odnose z vzgojitelji in njihovimi matičnimi vzgojitelji. Vzgojiteljem v največji meri pripisujejo vlogo zaupnika, tisti, ki v mladinskem domu bivajo dlje časa, pa so pogosteje vzgojitelje označili tudi kot nadomestno družino. Prav tako smo ugotovili, da otroci in mladostniki vzgojiteljem veliko vlogo pripisujejo pri reševanju institucionalnega nasilja in pri vzpodbujanju samostojnosti. Ugotovili smo tudi, da je ena izmed pomembnejših vlog vzgojitelja biti učitelj otrokom in mladostnikom v Mladinskem domu Maribor.
Ključne besede: otroci/mladostniki, vzgojitelji, Mladinski dom Maribor, čustvene motnje, vedenjske motnje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1757; Prenosov: 262
Celotno besedilo (1,22 MB) |
5. Delovanje vzgojnih zavodov v Sloveniji z vidika ravnateljevSanja Jerenko, 2019, magistrsko delo Opis: Otroci in mladostniki so v vzgojne zavode nameščeni takrat, ko čustvene in vedenjske motnje pri njih napredujejo do te mere, da so vsi poskusi izboljšanja stanja neuspešni. Namen magistrske naloge je predstavitev in obravnava delovanja vzgojnih zavodov v Sloveniji, saj je to področje pri nas še precej neraziskano.
V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti otrok in mladostnikov, napotenih v vzgojne zavode in potek postopka namestitve v vzgojni zavod. V nadaljevanju so opisani programi in cilji dela vzgojnih zavodov, profili zaposlenih v vzgojnih zavodih ter njihove izobraževalne in vzgojne dejavnosti. Na koncu so izpostavljena načela vzgojnega delovanja vzgojnih zavodov.
V empiričnem delu magistrske naloge smo z ravnatelji štirih (od sedmih) vzgojnih domov v Sloveniji, s pomočjo strukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo o delovanju vzgojnih domov v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da vzgojni zavodi sprejemajo različno populacijo otrok in mladostnikov. V vzgojne zavode otroke in mladostnike najpogosteje nameščajo centri za socialno delo. Po mnenju ravnateljev so najpogostejši vzroki za nastanek čustvenih in vedenjskih motenj ter posledično namestitev v vzgojni zavod neustrezne družinske razmere. Cilj bivanja v vzgojnih zavodih je priprava na samostojno življenje. Ravnatelji so izpostavili tudi nekatere težave s sistemsko urejenostjo delovanja vzgojnih zavodov, še posebej z avtonomnostjo in z zakonodajo, ki vzgojne zavode uvršča pod vejo šolstva.
Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene in vedenjske motnje, ravnatelji
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 2456; Prenosov: 548
Celotno besedilo (1,48 MB) |
6. SOCIALNE SPRETNOSTI UČENCEV S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMIBoris Kovšca, 2013, diplomsko delo Opis: Učenci s čustvenimi in vedenjskimi problemi kažejo visoko stopnjo motečega vedenja, primanjkljaje na področju socialnih spretnosti in na učnem področju. Težave imajo pri oblikovanju in vzdrževanju zadovoljivih medosebnih odnosov, izkazovanju prosocialnih vedenjskih vzorcev in socialni sprejetosti s strani vrstnikov in učiteljev. Glavni namen naše študije je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v socialnih spretnostih med učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (ČVM) in njihovimi vrstniki, ter na katerih področjih socialnih spretnosti prihaja do težav.
Primerjali smo vzorec 32 učencev s ČVM v starosti od 12 do 16 let – 29 dečkov in 3 dekleta, ki obiskujejo ločene razrede na Osnovni šoli Veržej in prejemajo dodatno strokovno pomoč za otroke s ČVM – z 32 učenci brez ČVM. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Vprašalnik o medosebnih težavah v mladostništvu, Test socialnih spretnosti za otroke in mladostnike in Vprašalnik o učnem uspehu, ki so jih izpolnili učenci. Zaključki študije so potrdili rezultate drugih študij, da imajo učenci s ČVM primanjkljaje na področju socialnih spretnosti. Otroci s ČVM imajo statistično signifikantno več problemov v odnosih s prijatelji, prav tako kažejo statistično signifikantno več sovražnosti in sebičnosti v odnosih z vrstniki, kaže se tudi težnja po manjši asertivnosti v primerjavi z vrstniki. Potrdili smo tudi statistično signifikantno razliko v učnem uspehu med obema skupinama učencev.
Ključne besede: čustvene in vedenjske motnje, socialne spretnosti, zavodska vzgoja, vrstniki, medosebne težave v mladostništvu, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 3778; Prenosov: 787
Celotno besedilo (647,49 KB) |
7. Stres zaposlenih v specifični vzgojno izobraževalni ustanovi : diplomsko delo univerzitetnega študijaPetra Kramolc, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje stres zaposlenih v specifični vzgojno izobraževalni ustanovi. Razdeljena je na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so podrobno predstavljene različne definicije stresa, biologija stresa, vrste stresa, stresorji, simptomi stresa in obvladovanje le tega. S pomočjo strokovne literature sem opisala otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, kaj so vzroki za nastanek teh motenj in kaj so cilji dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V nadaljevanju sem predstavila tudi specifični vzgojno izobraževalni zavod, kjer se ukvarjajo z otroki in mladostniki v času šolanja, ki imajo težave pri odraščanju in prilagajanju na socialno okolje, doma pa nimajo ustreznih pogojev za življenje, in z otroki, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje.
V empiričnem delu so prikazani rezultati anketnega vprašalnika, s pomočjo katerega sem želela potrditi ali ovreči domneve. Postavila sem pet domnev, tri domneve sem potrdila in dve domnevi ovrgla, in sicer: domneve delo učitelja in vzgojitelja je stresno, učiteljem in vzgojiteljem za premagovanje stresne situacije najbolj pomaga športna aktivnost in stres na delovnem mestu vpliva na zasebno življenje smo potrdili, domnevi: učitelji se lažje soočajo s stresom na delovnem mestu kot vzgojitelji in učitelji in vzgojitelji, ki se udeležujejo vsaj treh aktivnosti vodenih s strani zavoda, stres doživljajo manj pogosto pa sem ovrgla.
Ključne besede: otroci, mladostniki, čustvene motnje, vedenjske motnje, vzgojni zavodi, zaposleni, učitelji, vzgojitelji, stres, stresorji, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.05.2013; Ogledov: 2596; Prenosov: 233
Celotno besedilo (687,77 KB) |
8. Učne težave zaradi pomanjkljive učne motivacije pri pouku geografije v osnovni šoli pri otrocih in mladostnikih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami na primeru OŠ VeržejJasna Poljanec, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo učne težave učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pri geografiji v osnovni šoli. Te so pogosto posledica pomanjkanja učne motivacije. V prizadevanju, da do omenjenih učnih težav ne bi prihajalo, sta pomembna predvsem učenčeva lastna želja po učenju in dober učitelj, ki je učenca sposoben motivirati, saj si je le motiviran učenec pripravljen prizadevati za svoj uspeh.
V teoretičnem delu diplomskega dela opredeljujemo nekatere značilnosti otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, navajamo karakteristike tovrstne populacije, razvrščamo učne težave ter obravnavamo namen in bistvo uvodne motivacije, vrste učnih motivacij in izbiro motivacijskih strategij, uporabnih pri pouku geografije. Učne težave učencev smo povezali s pomanjkanjem motivacije, nato pa predstavili potek dela z njimi v Osnovni šoli Veržej, strategije pomoči tem učencem in pri tem vlogo uvodne motivacije.
V empirični del smo vključili učence 7. in 8. razredov, učiteljico geografije in svetovalno delavko Osnovne šole Veržej. Sestavljen je iz dveh delov, ki se med seboj povezujeta. V prvem smo s pomočjo vprašalnika za učiteljico in svetovalno delavko odkrivali učence z učnimi težavami. Vprašalnik je vključeval najpogostejše dejavnike, ki so ključnega pomena za nastanek učnih težav učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Zanimalo nas je, ali imajo učenci z učnimi težavami pri geografiji le-te tudi pri drugih predmetih. V drugem delu smo s pomočjo testnih listov iskali razlike v doseganju učnih ciljev in v splošni učni klimi pri pouku geografije med učnimi urami, izpeljanimi z uvodno motivacijo, in učnimi urami brez nje.
Ključne besede: Ključne besede: otroci, mladostniki, čustvene motnje, vedenjske motnje, učna motivacija, učne težave, geografija, prepoznavanje, pomoč.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 4904; Prenosov: 585
Celotno besedilo (1007,10 KB) |
