| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzeti čustva v svoje roke: pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev : pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev
Anja Rakovec, 2023, magistrsko delo

Opis: Interoceptivno zavedanje (zavedanje občutkov iz notranjosti telesa) in konceptualizacija čustev (proces osmišljanja zaznanih občutkov) po teoriji konstruiranih čustev predstavljata ključna elementa konstrukcije in uravnavanja čustev. V skladu s to idejo smo v magistrskem delu preučevali odnos med interoceptivnim zavedanjem, dvema vidikoma konceptualizacije čustev (čustveno diferenciacijo in aleksitimijo) ter doživljanjem in regulacijo čustev. V intenzivni vzdolžni raziskavi smo z metodo vzorčenja izkušenj zbrali podatke 157 mladih odraslih, ki so sedem dni sedemkrat na dan izpolnjevali vprašalnike na temo lastnega čustvovanja in regulacije čustev. Odkrili smo negativno povezanost med interoceptivnim zavedanjem in aleksitimijo, medtem ko nobeden od obeh konstruktov ni bil povezan s čustveno diferenciacijo. Višje ravni interoceptivnega zavedanja in diferenciacije negativnih čustev so bile povezane z nižjimi stopnjami negativnega afekta in učinkovitejšo regulacijo čustev, aleksitimija pa z več težavami pri regulaciji čustev in manj uporabe t. i. prilagojenih čustvenoregulatornih strategij. Izkazalo se je tudi, da interoceptivno zavedanje in čustvena diferenciacija ne igrata pomembne vloge pri izbiri različnih strategij regulacije čustev, aleksitimija pa ne moderira učinkovitosti le-teh. Čeprav izsledki kažejo, da imajo tako interoceptivno zavedanje kot oba vidika konceptualizacije čustev pomen pri določenih vzorcih regulacije čustev, so ti odnosi kompleksni in ponekod kontradiktorni.
Ključne besede: interoceptivno zavedanje, aleksitimija, čustvena diferenciacija, čustvena regulacija, negativni afekt
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Čustva v vsakdanjem življenju: Vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustev : vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustev
Špela Peserl, 2022, magistrsko delo

Opis: Čustvena diferenciacija je blagodejna in se povezuje s številnimi pozitivnimi izidi, saj velja za sposobnost, ki spodbuja psihološko in socialno blagostanje. Zmožnost diferenciranja med čustvi prav tako zagotavlja informacije, ki bi lahko vodile do bolj učinkovite regulacije čustev. Tako smo tudi v magistrski nalogi želeli preučiti, kako je čustvena diferenciacija povezana z izbiro strategij regulacije čustev in učinkovitostjo uporabe le-teh ter kakšno vlogo ima intenziteta čustev pri regulaciji čustev. Uporabili smo metodo vzorčenja izkušenj, s pomočjo katere so udeleženci o svojih čustvih poročali šestkrat na dan v obdobju sedmih dni. Na vzorcu 205 udeležencev, starih med 19 in 35 let, smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna negativna povezanost diferenciacije negativnih čustev z vsemi strategijami regulacije čustev in da ima diferenciacija negativnih čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Izkazalo se je tudi, da strategije zatiranje izražanja čustev, distrakcija in ruminacija mediirajo odnos med diferenciacijo negativnih čustev in negativnim afektom ter da ima intenziteta čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med sprejemanjem in negativnim afektom ter v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Kljub nekaterim kontradiktornim ugotovitvam v primerjavi s preteklimi raziskavami menimo, da je učinkovitost uporabljenih strategij vseeno odvisna od konteksta in da je čustvena diferenciacija pomembna za ugodno regulacijo čustev, nedvomno pa je potrebnih še več raziskav, da bi še bolj razumeli mehanizme, preko katerih čustvena diferenciacija izvaja svoje koristne učinke. Pri tem pa vseeno upamo, da bo pridobljeno znanje v naši raziskavi imelo pomembne praktične implikacije in da predstavlja vsaj majhen korak naprej k informiranju in izboljšanju terapevtskega zdravljenja različnih afektivnih motenj.
Ključne besede: čustvena diferenciacija, regulacija čustev, regulatorna fleksibilnost, intenziteta čustev, metoda vzorčenja izkušenj
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 672; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Čustva in prehranjevanje: vloga regulacije čustev in interoceptivnega zavedanja pri neprilagojenih vzorcih hranjenja
Vesna Ambrož, 2022, magistrsko delo

Opis: Težave na področju hranjenja zajemajo cel spekter vedenj, doživljanj in kognicij, ki jih skupno imenujemo neprilagojeni vzorci hranjenja. Namen naše naloge je bil preučiti odnose med neprilagojenimi vzorci hranjenja, regulacijo čustev ter interoceptivnim zavedanjem. Dodatno smo preverili še vlogo spola ter indeksa telesne mase (ITM). Na 228-ih udeležencih smo ugotovili pozitivne povezave med zaskrbljenostjo s hranjenjem in telesom, čustvenim hranjenjem ter omejevanjem hranjenja. Čustvena disregulacija je bila pozitivni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom in čustvenega hranjenja, interoceptivno zavedanje pa je bilo negativni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom. Ugotovili smo tudi, da ženske poročajo o več neprilagojenih vzorcih hranjenja kot moški, isto velja tudi za posameznike z višjim ITM. Posamezniki z nižjim interoceptivnim zavedanjem poročajo o slabši regulaciji čustev kakor posamezniki z višjim. Ugotovili smo tudi, da čustvena disregulacija mediira odnos med interoceptivnim zavedanjem in neprilagojenimi vzorci hranjenja. Na podlagi izsledkov sklepamo, da osebe s slabšo čustveno regulacijo in zmanjšanim interoceptivnim zavedanjem svojo čustveno stisko regulirajo z manj konstruktivnimi strategijami, kot so neprilagojeni vzorci hranjenja. Slabše interoceptivno zavedanje morebiti doprinaša k težavam v konstrukciji in/ali prepoznavi čustev, kar nadalje otežuje regulacijo le-teh. V prihajajočih raziskavah bi bilo smiselno preučiti vzročno-posledične povezave med konstrukti na reprezentativnejšem vzorcu in vključiti še druge vidike interoceptivnega zavedanja.
Ključne besede: neprilagojeni vzorci hranjenja, čustvena regulacija, interoceptivno zavedanje
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 1174; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1002,44 KB)

4.
Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenci
Manja Škof, 2016, magistrsko delo

Opis: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor. S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Ključne besede: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1762; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
RAZVOJNE RAZLIKE VELIKIH PET OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI V POVEZAVI Z EMOCIONALNO REGULACIJO SKOZI OBDOBJE ZGODNJE IN SREDNJE ODRASLOSTI
Nataša Gjura, 2013, magistrsko delo

Opis: Odraslost lahko definiramo kot daljše življenjsko obdobje, ki se deli na: obdobje zgodnje odraslosti, obdobje srednje odraslosti in obdobje pozne odraslosti (Papalia, Camp in Feldman, 1996). Številne spremembe, življenjski dogodki in značilnosti vsakega posameznika skupaj tvorijo procese in mehanizme za nastanek in razvoj osebnosti v življenjskih obdobjih (Caspi in Roberts, 2001). Namen magistrskega dela je bil pobliže spoznati obdobje zgodnje in srednje odraslosti, proces odraščanja in z odraščanjem povezane osebnostne spremembe, predvsem stabilnost, ter spremembe velikih petih značilnosti osebnosti. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili obdobje odraslosti, posebej zgodnjo in srednjo odraslost. Opisali smo razvojne naloge v posameznem obdobju in osebnostne spremembe v povezavi s čustveno regulacijo in kontrolo. Pri empirični raziskavi smo uporabili Vprašalnik BFI in Vprašalnik emocionalne regulacije in kontrole. Sodelovalo je 80 udeležencev, 50 % moških in 50 % žensk. Vzorec je bil porazdeljen tako, da je bilo 20 udeležencev iz prve polovice zgodnje odraslosti, 20 udeležencev iz druge polovice zgodnje odraslosti, 20 udeležencev iz prve polovice srednje odraslosti in 20 udeležencev iz obdobja druge polovice srednje odraslosti. Ugotovili smo, da se velikih pet značilnosti osebnosti sicer spreminja v obdobju zgodnje in srednje odraslosti in glede na spol, vendar te razlike niso statistično pomembne. Boljša emocionalna regulacija je povezana z osebnostno značilnostjo ekstravertnost, slabša pa s čustveno nestabilnostjo.
Ključne besede: zgodnja odraslost, srednja odraslost, osebnostne spremembe, osebnostne značilnosti, čustvena regulacija
Objavljeno v DKUM: 05.12.2013; Ogledov: 4538; Prenosov: 1299
.pdf Celotno besedilo (940,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.75 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici