Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Obremenjenost ambulant družinske medicine se definira s sistemom glavarine in s pripadajočim številom glavarinskih količnikov, ki sta kar za tretjino večja od normativa. To predstavlja velik pritisk na zaposlene in povečuje tveganje za razvoj izgorelosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo izgorelosti v ambulantah družinske medicine ter povezavo med izgorelostjo zaposlenih in številom glavarinskih količnikov. Metode: Narejena je bila presečna študija v enem izmed zdravstvenih domov (n = 83). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, sestavljen iz demografskega dela in Maslach Burnout Inventory vprašalnika. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati: Zaposleni dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti, v dimenzijah osebna izpolnitev in depersonalizacija pa zmerno stopnjo izgorelosti. Statistično pomembna povezava se je pokazala med stopnjo izgorelosti in poklicnim profilom, pri čemer zdravniki dosegajo najvišjo stopnjo izgorelosti. Povezave med stopnjo izgorelosti in številom glavarinskih količnikov, spolom, starostjo ter povprečnim letnim staležem niso bile ugotovljene. Razprava in sklep: Rezultati raziskave so primerljivi z rezultati drugih podobnih študij. Izgorelosti med zdravstvenimi delavci moramo posvečati pozornost, saj predstavlja tveganje za manj kakovostno obravnavo pacientov in fluktuacijo kadra.
Ključne besede: primarna raven, zdravstveni delavci, čustvena izčrpanost, osebna izpolnitev, depersonalizacija
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1560; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Šolski svetovalni delavci so zaradi narave svojega dela pogostokrat v stresu, ta pa se lahko sčasoma ob neustreznem spoprijemanju z njim razvije tudi v poklicno izgorelost. V Sloveniji do zdaj še ni bila narejena nobena raziskava, ki bi ugotavljala zaznavo poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih. Naša raziskava bo zato zapolnila vrzel na področju raziskovanja šolskega svetovalnega dela. V prispevku predstavljamo nekatera teoretična izhodišča o poklicni izgorelosti in rezultate empirične raziskave. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti zaznavanje poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih – zanimala nas je stopnja poklicne izgorelosti ter obstoj razlik glede na starost, izobrazbo in prisotnost supervizije. V raziskavi smo analizirali tri dimenzije poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih, in sicer manjšo izpolnjenost, izčrpanost in depersonalizacijo. Rezultati so pokazali, da večina šolskih svetovalnih delavcev dokaj homogeno zaznava povprečno raven poklicne izgorelosti. Znotraj posameznih dimenzij poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih se je izkazalo, da je najmočneje izražen občutek manjše izpolnjenosti. Prav tako se je v raziskavi pokazalo, da do največjih razlik prihaja pri dimenzijah manjša izpolnjenost in čustvena izčrpanost glede na izobrazbo in prisotnost supervizije.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, poklicna izgorelost, čustvena izčrpanost, osnovne šole, manjša izpolnjenost, depersonalizacija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1923; Prenosov: 266
Celotno besedilo (664,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...