| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POMEN ČUSTVENE INTELIGENCE PRI VODENJU
Tjaša Novak, 2009, diplomsko delo

Opis: V našem življenju igrajo čustva pomembno vlogo. Okolje, v katerem živimo in delamo, nas postavlja pred različne izzive, o tem, kakšen bo naš odziv na te izzive, pa ne odloča samo razum, temveč predvsem razvitost naše čustvene inteligence. Pri vodenju gre poleg upravljanja poslov tudi za upravljanje ljudi. Za uspeh je vse bolj pomembno, kako se vodja odziva v različnih okoliščinah, še zlasti v nepredvidljivih, kako s svojim vedenjem vpliva na ravnanje sodelavcev, ali je sposoben prepoznati in se pravilno odzvati na njihove čustvene odzive in podobno. S svojo diplomsko nalogo sem želela: - poiskati odgovor na vprašanje, zakaj je pomembno prepoznati svoje vedenje in vedenje sodelavcev, - ugotoviti, kako lahko čustveno inteligenco razvijam pri sebi, - ugotoviti, kako lahko čustveno inteligenco uporabimo v zasebnem in poklicnem življenju, - usmeriti vodje v poglobljeno prepoznavanje in upoštevanje elementov čustvene inteligentnosti, - ugotoviti, kako čustvena inteligentnost vodje vpliva na podrejene z vidika medsebojnih odnosov in delovne storilnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge sem opredelila pomen čustvene inteligence in opisala prijeme, v katerih je čustvena inteligenca še posebej pomembna: komunikacija, pohvala, kritika, konflikt, medsebojni odnosi, … V nadaljevanju sem se dotaknila vodenja in vodje – njegovih osebnih lastnosti in sposobnosti in sloga vodenja. V empiričnem delu sem poskušala z raziskavo ugotoviti, kako vodje delujejo v praksi, pridobiti splošno sliko o tem, v kakšni meri se zavedajo posledic »orodij« čustvene inteligence: pohvale, kritike, konstruktivnega reševanja konfliktov, spretnosti komunikacije, ravnanja s čustvi, kateri slog vodenja najpogosteje uporabljajo, katere so tiste osebne značilnosti, ki jih zaposleni pri vodji najbolj cenijo in ali čustvena inteligenca vodje vpliva na zaposlene na področju medsebojnih odnosov in delovne storilnosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE - čustvena inteligenca - medsebojni odnosi - komunikacija - vodenje - vodja
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 4639; Prenosov: 1180
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

4.
ČUSTVENA INTELIGENCA V POVEZAVI Z MEDSEBOJNIMI ODNOSI NA DELOVNEM MESTU
Anja Dobrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsi vemo, da so danes za uspeh organizacije pomembni izobraženi delavci, prav tako pa tudi njihovi medsebojni odnosi. Dobri medsebojni odnosi omogočajo večjo produktivnost in učinkovitost; vse to pa so tudi glavni cilji organizacije. V službi preživimo večino svojega časa, zato je zelo pomembno kako se tam počutimo. Na delovnem mestu srečujemo ljudmi, ki imajo dobre ali slabe osebnostne lastnosti. Človek, ki je v dobrih medsebojnih odnosih s svojimi sodelavci, zadovoljstvo prenaša tudi v zasebno življenje. Nezadovoljstvo na delovnem mestu pa ima za posledice stres, splošno nezadovoljstvo, črnogledost, fluktuacijo, absentizem… . Posledično nezadovoljni delavci predstavljajo tudi višje stroške za organizacijo samo (nadomestila za bolniški dopust, stroški z iskanjem novih ali nadomestnih delavcev, uvajanje novih delavcev v delo, tožbeni postopki …). Nekateri avtorji menijo, da je čustvena inteligenca zelo pomemben dejavnik prilagoditve na delovnem mestu. Na to temo v zadnjem času k nam prihaja čedalje več literature. Pri čustveni inteligenci gre za prepoznavanje lastnih čustev in občutkov, odzivanje nanje, za prepoznavanje čustev in občutkov drugih ter za iskanje skupnih rešitev nastale situacije. Merjenje čustvene inteligence nam pokaže katero področje človekove osebnosti je prešibko oziroma premočno. Poznavanje tega nam pove kako izboljšati svoj odnos s sodelavcem in kako njemu pomagati pri osebni rasti ter vzpostavljanju boljših odnosov s sodelavci. Če torej želimo dobre medsebojne odnose na delovnem mestu se moramo potruditi za osebni razvoj. Zanj pa se mora odločiti vsak sam, saj človek lahko spreminja samo sebe in ne drugih. V diplomski nalogi želimo ugotoviti, kakšen vpliv ima čustvena inteligenca na medsebojne odnose v organizaciji in s tem posredno tudi na uspešnost organizacije.
Ključne besede: čustva, čustvena inteligenca, medsebojni odnosi, komunikacija, vodenje
Objavljeno: 05.02.2010; Ogledov: 5918; Prenosov: 932
.pdf Celotno besedilo (925,82 KB)

5.
MANAGER IN NJEGOVA ČUSTVENA INTELIGENCA
Marija Palko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Čustvena inteligenca ni oblika nadarjenosti, ampak je kombinacija sposobnosti in spretnosti, ki naj bi jih imel vsak človek. Izraz socialna inteligenca se je pojavil leta 1930, leta 1985 pa sta Wayne Leon Payne in podiplomski študent uporabila izraz čustvena inteligenca. Kasneje leta 1990 je Goleman Daniel pisal članke o čustveni inteligenci in tako se je začel pojavljati in uporabljati izraz čustvena inteligenca. Čustvena inteligenca zajema upravljanje čustev, razumevanje čustev, uporabo in zaznavanje čustev. Gre za štiri veje čustvene inteligence in vsaka od njih opisuje spretnosti, ki tvorijo celotno čustveno inteligenco. Čustvena inteligenca je najpomembnejši dejavnik osebnostne prilagoditve v odnosih in na delovnem mestu. Uporabljamo jo tako na osebni (ko pomagamo sami sebi) kot na medosebni (ko pomagamo drugim) ravni. To tudi pomeni, da je čustvena inteligenca pomembna na vseh področjih v življenju, med drugim tudi vpliva na posameznikovo zdravje. Čustvena inteligenca pomeni, da razvijamo sposobnosti, ki nam omogočajo učinkovito in produktivno sporazumevanje z drugimi. Med te sposobnosti štejemo, da jasno povemo, kaj mislimo, čutimo in hočemo. Prav tako, da branimo svoje mnenje, ideje, prepričanja, želje in potrebe ter to spoštujemo tudi pri drugih. Managerji v organizaciji vsakemu zaposlenemu določijo njegovo zadolžitev in odgovornost. Pri tem pa običajno manager vpliva na svoje zaposlene z dejavniki kot so: pohvala, nagrada in graja, tekmovanje, sodelovanje in seveda plača. Torej se čustvena inteligenca kaže predvsem v lastnostih, ki se nanašajo na delovanje managerjev v organizaciji. Čustvena inteligenca na delovnem mestu je sposobnost obvladovanja čustev v organizaciji. V diplomskem seminarju smo torej opisali razliko med managerji in vodji, med čustvi in čustveno inteligenco. V raziskavi smo anketirali managerje na Koroškem, v katerem je bilo zajetih 177 anketirancev. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, itd. V empiričnem delu smo ugotovili, da imajo ženske predstavnice managerjev bolje razvite družbene spretnosti in empatijo kot moški predstavniki. Prav tako smo ugotovili, da mlajši managerji reagirajo bolj nepremišljeno kot pa starejši managerji. V korist managerjev, ki delujejo na višji ravni managementa bi izvedla srečanje, da bi jim predstavila, kaj je čustvena inteligenca in kako se jo da izpopolniti.
Ključne besede: manager, funkcije managementa, čustva, čustvena inteligenca, modeli čustvene inteligence.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2284; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

6.
VODENJE PODJETJA S TEORIJO IZBIRE
Petra Cirkovski, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Dobri odnosi in zadovoljni zaposleni na delovnem mestu so temelj uspešnosti in kakovosti podjetja. Zato je še kako pomembno pravilno vodenje in ravnanje nadrejenih v odnosu do zaposlenih. V diplomski nalogi smo se predvsem osredotočili, kako kot dober manager voditi sebe in imeti nadzor nad sabo in se znati povezovati. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo podali teoretična izhodišča, kako voditi ljudi, kako komunicirati, ter imeti pravo mero čustvene inteligence in biti ob tem etičen in moralen. Način vodenja smo v osnovi uporabili po Glasserjevi Teoriji izbire, ki nam celovito predstavi pojme, kot so temeljne potrebe, svet kakovosti, celostno vedenje in razliko med managerskim in "šefovskim" vodenjem. Osnova Teorije izbire je, da je človek vedno optimalno, notranje motiviran za zadovoljevanje lastnih potreb. V drugem delu smo naredili raziskavo zadovoljstva zaposlenih v podjetju in kako njihovo vodstvo vodi in usmerja le-te. Na podlagi rezultatov smo podali predloge za izboljšave.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: načini vodenja, teorija izbire, osnovne potrebe, celostno vedenje, svet kakovosti, samovrednotenje, čustvena inteligenca, komunikacija, etika in morala.
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 2164; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (977,77 KB)

7.
ČUSTVENA INTELIGENCA PRI VODENJU LJUDI V PROFITNI IN NEPROFITNI ORGANIZACIJI
Jasna Močnik, 2010, magistrsko delo

Opis: Vse bolj se zavedamo pojma čustvene inteligence in njenega pomena. V ospredje prihaja človek s svojim delovanjem, s svojimi čustvi in upravljanjem z njimi. Vse bolj ugotavljamo tudi sami pri sebi, da slavni inteligenčni kvocient (IQ) ali umska inteligenca ni več dovolj za uspešnot pri delu in uspešnem upravljanju s človeškimi resursi. Organizacije, ki se zavedajo pomembnosti čustvene inteligence, se aktivno vključujejo v raziskave posameznikove osebnosti, posameznikova reagiranja na svoja čustva in čustva drugih. Tudi zaposleni v taki organizaciji, so o tem bolj obveščeni in se bolj zavedajo pomena čustvene inteligence. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. Prvi del je teoretični del, kjer so opredeljeni osnovni pojmi, definicije čustvene inteligence in vodenja ljudi. Drugi, empirični del, pa je raziskovalno delo na podlagi anketnega vprašalnika. Raziskavo sem opravila v profitni in neprofitni organizaciji in analize rezultatov med seboj primerjala. Anketni vprašalnik je bil objavljen na gostujoči splatni strani, kjer so se direktno shranjevali odgovori. Anketiranci so po e-pošti prejeli povazavo na vprašalnik, kjer so direktno s kliki odgovarjali na vprašanja. Anketrianje na tak način se mi zdi izredno praktično in ekonomično, saj dandanes ljudem nenehno primanjkuje časa. Predvidevam, če bi anketo pošiljala v fizični obliki, bi bila odzivnost slabša in časovno daljša. Prišla sem do ugotovitev, da je čustvena inteligenca na delovnem mestu in pri vodenju ljudi izredno pomembna. Pri postavljanju hipotez in njihovem dokazovanju, se je izkazalo, da obstajajo močne povezave med čustveno inteligentnim vodjo in poslovno klimo v podjetju, med čustvenim inteligentnim vodjo in vplivom čustvene inteligence v organizaciji ter pomenom čustvene inteligence na delovnem mestu in zadovoljstvom na delovnem mestu, tako v profitni kot v neprofitni organizaciji. Če povzamem rezultate raziskave, bi lahko trdila, da organizacija, ki nima posluha za čustva zaposlenih, ne more biti enako uspešna, kot organizacija ki le-tega ima. Lepo in prijetno je priti v službo, kjer se kolektiv med seboj razume, kjer vodja svoje zaposlene razume, jih posluša in poskuša razumeti. Tudi kadar se srečujemo s problemi v organizaciji, jih je lažje reševati, če obstaja medsebojno razumevanje in zaupanje. Namen magistrskega dela je identifikacija za uspeh ključnih elementov čustvene inteligence, kaj pomeni, če ima organizacija čustveno inteligentnega vodjo, kakšnega vodjo si zaposleni želijo, pomen osebne rasti posameznika, kaj za zaposlene pomeni čustvena inteligenca na delovnem mestu in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu glede na stopnjo čustvene inteligence vodje. Čustvena inteligenca je bistvena sestavina uspešnosti in zadovoljstva pri delu. Zavedanje in nadzorovanje lastnih čustev ter dojemljivost za občutke drugih pomembno vplivata na kakovost dela in življenja. Naša čustva so zelo inteligentna in koristi čustvene pismenosti so večplastne. V eksplozivni fazi se ne odzivamo več nagonsko. Sami izberemo svoj odziv. Velik uspeh v življenju dosežemo, če se naučimo vrednotiti svoja čustva in delati z njimi. Čustva imajo v človeškem življenju veliko vlogo. So način spoznavanja samega sebe in predstavljajo vez med nami in svetom, ki nas obdaja. Ko se naučimo razpoznati svoja čustva, se naučimo veliko o sebi.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustva, osebnost, vodenje, delovno okolje, medosebni odnosi
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 3475; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (914,02 KB)

8.
VPLIV POZITIVNEGA MIŠLJENJA IN ČUSTVENE INTELIGENCE NA USPEŠNOST PODJETNIKA
Boštjan Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Merila in zahteve v poslovnem svetu so se v zadnjem desetletju zelo spremenila. V preteklosti je prevladalo prepričanje, da je za uspešnost podjetnika najpomembnejši inteligenčni kvocient in da čustva ter pozitivno mišljenje z uspehom nista povezana. V zadnjih letih pa v slovenski praksi ravnanja z ljudmi pri delu ta dva dejavnika pridobivata vedno večji pomen. Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo v diplomski nalogi raziskali vpliv obeh omenjenih dejavnikov na uspeh podjetnika. Ključni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, ali pozitivno mišljenje in čustvene spretnosti podjetnika pomembno vplivajo na njegovo poslovno uspešnost. V diplomski nalogi smo tako najprej predstavili vse tri ključne koncepte, tj. moč pozitivnega mišljenja, čustvena inteligenca in uspešnost podjetnika. V nadaljevanju pa smo nato na podlagi raziskave s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali njihovo povezanost. Ugotovili smo, da tako pozitivno mišljenje kot tudi čustvena inteligenca vplivata na uspeh podjetnika.
Ključne besede: Čustvena inteligenca, pozitivno mišljenje, uspeh podjetnika, faktorska analiza, regresijska analiza, uspeh, lastnosti dobrih podjetnikov, čustvene spretnosti
Objavljeno: 23.09.2010; Ogledov: 2722; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

9.
VODENJE V SODOBNIH ORGANIZACIJAH
Eneja Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Spremembe, globalizacija, e-poslovanje, telekomunikacije in virtualni svet povzročajo okolje, v katerem se morajo organizacije neprestano in hitro prilagajati trgu. Kultura sodobne organizacije temelji na nenehnem pridobivanju, izmenjavi in implementaciji znanja. Zaposleni čutijo pritiske in trende, ki jih silijo, da se prilagodijo novim načinom dela. Od managerjev pa takšne razmere zahtevajo vrsto sposobnosti in znanj, da lahko vodijo organizacijo. Sodobne organizacije potrebujejo samozavestne in sposobne vodje ter opolnomočene zaposlene, ki jih povezuje odprt sistem komuniciranja. Sodoben vodja je oseba, predana svojemu delu, dobrim medčloveškim odnosom organizaciji, zaposlenim, zvesta vrednotam, je samodisciplinirana, in ima jasno vizijo, kam vodi organizacijo. Veliko časa namenja svojim zaposlenim, saj se zaveda moči, ki jo prinaša znanje in spretnosti posameznikov k skupnemu napredku organizacije. Vodja je oseba, ki s svojimi lastnostmi, sposobnostmi, z znanjem in s stilom vodenja vpliva na klimo v organizaciji; je ključna oseba za uresničevanje strategije in uspeh organizacije. Kot smo spoznali v našem diplomskem delu, postaja vodenje vse pomembnejša funkcija managementa. Managerji, vodje imajo pri tem pomembno nalogo, ki od njih zahteva poznavanje bistvenih managerskih vsebin, kot sta ravnanje z ljudmi in znanjem. V ospredje prihaja vodenje kot tisti del managementa, v katerem managerji z vizijo in navdihovanjem dosežejo, da jim zaposleni sledijo v želeni smeri.
Ključne besede: vodenje/sodobni management/komunikacija/motivacija/čustvena inteligenca/slovenski management  
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 1949; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici