1. Čustvena inteligenca in klinično odločanje pri medicinskih sestrahSara Kovče, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Čustvena inteligenca je sposobnost zajemanja, upravljanja lastnih čustev ter razumevanja in poznavanja čustev drugih ljudi. Čustvena inteligenca je ključni dejavnik, ki vpliva na odločanje in ukrepanje medicinskih sester ter neposredno oblikuje kakovost zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je ugotoviti kako čustvena inteligenca vpliva na klinično odločanje medicinskih sester.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pridobili iz mednarodnih baz podatkov, kot so CINAHL Ultimate, PubMed, MEDLINE, ScienceDirect in Cochrane Library. Pri iskanju literature smo določili kriterije za vključitev in izključitev. Postopek iskanja in izbire relevantne literature smo prikazali na PRISMA diagramu. Pri analizi podatkov smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: Raziskave so pokazale, da visoka čustvena inteligenca medicinskih sester izboljšuje kakovost zdravstvene nege, kar potrjujejo tako medicinske sestre kot bolniki. Izobraževanje o čustveni inteligenci bistveno izboljša odločanje medicinskih sester, kar vodi k večji poklicni kompetenci in zmanjševanju poklicne izgorelosti. Višji rezultati čustvene inteligence so povezani z boljšo komunikacijo, večjim zadovoljstvom bolnikov ter učinkovitejšim spoprijemanjem medicinskih sester s stresom.
Razprava in zaključek: Čustvena inteligenca je ključni dejavnik za uspešno klinično odločanje, ki ga je treba še dodatno raziskati in vključiti v izobraževalne programe za medicinsko sestro. S dvigovanjem čustvene inteligence bi lahko vplivali na izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in zadovoljstva tako bolnikov kot medicinskih sester.
Ključne besede: čustvena inteligenca, klinično odločanje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (680,59 KB) |
2. Vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenihSanja Đukić, 2024, magistrsko delo Opis: V sodobnem delovnem okolju, v katerem čustva in medosebni odnosi igrajo vse pomembnejšo vlogo, postajajo osebne lastnosti in veščine ključne za oblikovanje delovne zavzetosti. Ena izmed pomembnejših kompetenc prihodnosti je čustvena inteligenca. Odkar umetna inteligenca prevzema vse več analitičnih in ponavljajočih se nalog, postajata čustvena inteligenca in zavzetost ključni za ohranjanje človeške vrednosti v delovnem okolju. Čustvena inteligenca omogoča učinkovito sodelovanje, prilagajanje spremembam, sproščenost pri delu ter vodenje z integriteto in posluhom za zaposlene, česar umetna inteligenca ne more nadomestiti. Zavzetost spodbuja motivacijo, odgovornost in kreativnost, ki so potrebne za inovacije in napredek v organizacijah, v katerih tehnologija sama ne more doseči enakega vpliva. V raziskavi smo preučevali vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenih v sodobnem slovenskem delovnem okolju. Uporabili smo vprašalnika UWES-9 za merjenje zavzetosti in WLEIS za merjenje čustvene inteligence, pri čemer je sodelovalo 215 anketirancev. Podatke smo obdelali s programsko opremo IBM SPSS 29, dodatno pa smo izvedli intervju z go. Urško Gerbajs, strokovnjakinjo na področju čustvene inteligence. Raziskava je pokazala, da zaposleni, ki so se udeležili usposabljanj s področja čustvene inteligence, izkazujejo višjo raven te kompetence v primerjavi s tistimi, ki usposabljanj niso obiskali. Prav tako so podjetja, v katerih delodajalci aktivno spodbujajo razvoj čustvene inteligence, dosegla višjo raven zavzetosti med zaposlenimi. Vodstveni kadri so pokazali višje vrednosti zavzetosti v primerjavi z ostalimi. Ugotovitve poudarjajo pomen spodbujanja čustvene inteligence v organizacijah, saj to prispeva k večji delovni zavzetosti in boljšim poslovnim rezultatom. Priporočamo izvedbo empiričnih raziskav v slovenskih podjetjih, da bi pridobili konkretne dokaze o učinkovitosti usposabljanj na področju čustvene inteligence in spodbudili podjetja k večjemu vlaganju v razvoj kadra.
Ključne besede: čustvena inteligenca, zavzetost, razvoj kadra, kompetence prihodnosti
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (923,95 KB) |
3. Upravljanje z raznolikostjo zaposlenih v podjetju XVojin Spasić, 2024, magistrsko delo Opis: Obravnavali bomo temo upravljanja raznolikosti zaposlenih v multinacionalnem
kolektivu velikega in znanega slovenskega podjetja. Zanima nas, kako vodje ekip
ravnajo s svojimi podrejenimi, ki pogosto prihajajo iz tujine – večinoma iz nekdanjih
jugoslovanskih republik – in med katerimi lahko zaradi nacionalne in verske raznolikosti
zlahka pride do konfliktov, zlasti glede na krvavi izid jugoslovanske krize v devetdesetih
letih prejšnjega stoletja.
Naš cilj je odkriti, kako psihološke značilnosti vodij timov vplivajo na uspešno
prilagajanje stilov upravljanja raznolikosti zaposlenih, ki prihajajo iz različnih in pogosto
nasprotujočih si kulturnih, nacionalnih in verskih okolij; in izhajamo iz predpostavke, da
visoka stopnja zavedanja medsebojnih razlik, razvita čustvena inteligenca in
samozavedanje pozitivno vplivajo na upravljanje raznolikosti. Za dokaz zgornje
predpostavke smo postavili tri hipoteze, ki se nanašajo na stopnjo zavedanja
raznolikosti, čustveno inteligenco in stopnjo samozavedanja vodij timov pri vodenju
multikulturnih in multinacionalnih timov.
Metodološki postopek temelji na metodah deskripcije in kompilacije. Najprej bomo
predstavili in pojasnili koncepte različnosti, vodij, vodenja, stila vodenja
(managementa), ki bodo predstavljali osnovo za razumevanje delovnih nalog vodij
timov in odgovornosti, ki jih imajo. Teoretični podlagi bomo dodali empirični del
raziskave, vsebovan v anketnem vprašalniku, ki smo ga posredovali vodjem ekip v
našem podjetju. Vprašalnik je bil sestavljen tako, da diskretno in indiskretno ocenjuje
psihološke značilnosti vodij timov v podjetju ter nam pomaga videti povezavo med
stopnjo (samo)zavedanja in čustvene inteligence na eni strani ter sposobnostjo
prilagajanja stilov vodenja na drugi.
IV
Rezultati raziskave so pokazali, da dejansko obstaja pozitivna korelacija med
navedenimi psihološkimi značilnostmi vodij timov in njihovo sposobnostjo prilagajanja
stilov vodenja večkulturnim, tj. večnacionalnim in večverskim skupinam.
Takšni rezultati se zdijo spodbudni ne le za organizacije, katerih kolektivi so
večnacionalni, temveč tudi za družbo kot celoto, zunaj delovnega okolja, saj obstaja
realna možnost, da pripadniki sicer konfliktnih kultur skladno živijo v skupnosti, ki
spoštuje in neguje njihove razlike, hkrati pa preventivno vpliva na vsako možnost
nesoglasij.
Ključne besede: upravljanje z raznolikostjo, nacionalne, verske in kulturne razlike, zavest, samozavedanje, čustvena inteligenca, slogi upravljanja
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,70 MB) |
4. Vpliv čustvene inteligence vodij na zadovoljstvo zaposlenih v javni zdravstveni ustanoviTatjana Kepic, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako stopnja čustvene inteligence vodij vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v javni zdravstveni ustanovi. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pojme, ki se nanašajo na čustva, čustveno inteligenco, vodstvo, zadovoljstvo in zadovoljstvo zaposlenih. Predstavili smo tudi metode, kako izmeriti čustveno inteligenco in njene veje. Zanimalo nas je tudi, zakaj je uporaba čustvene inteligence pomembna v javni zdravstveni ustanovi in kako vpliva stopnja čustvene inteligence vodij na zadovoljstvo zaposlenih. V empiričnem delu smo najprej opisali ustanovo, v kateri smo izvajali raziskavo − Univerzitetni klinični center Ljubljana. Z raziskavo smo ugotavljali, kako dobro so anketiranci seznanjeni s pomenom čustvene inteligence, kakšen pomen ima čustvena inteligenca na zadovoljstvo zaposlenih v javni zdravstveni ustanovi, ali je stopnja čustvene inteligence povezana s stopnjo izobrazbe posameznika in ali ima čustvena inteligenca vodij vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v javni zdravstveni ustanovi. Ugotovili smo, da so anketiranci dobro seznanjeni s pomenom čustvene inteligence. Rezultati ankete so nam tudi dokazali, da stopnja izobrazbe posameznika nima vpliva na njegovo stopnjo čustvene inteligence ter da čustvena inteligenca vodij vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Zaradi slednjega bi podjetju predlagali, da svoje vodje neguje z izobraževanjem v smeri razvoja njihove stopnje čustvene inteligence.
Ključne besede: čustvena inteligenca, vodenje, zadovoljstvo, javnozdravstvena ustanova.
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 333; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,22 MB) |
5. |
6. Značilnosti uspešnih vodijAnže Trplan, 2021, diplomsko delo Opis: V pisnem delu bomo obravnavali vodenje oziroma uspešno vodenje in digitalizacijo ter kompetence, ki jih potrebuje vodja v času digitalizacije. Vodenje je sposobnost pripraviti druge, da sledijo našim ukazom in navodilom. Vodenje je uspešno takrat, ko v sklopu vodenja povežemo še nekatere druge dejavnike. Ti dejavniki so na primer stili vodenja - če želi biti vodja uspešen, bo moral izbrati stil vodenja glede na situacijo, v kateri se nahaja, in zaposlene, ki jih vodi, kajti nekateri potrebujejo več navodil in spodbude, drugi pa manj. Uspešnost vodenja je lahko odvisna tudi od razloga, zakaj nekdo postane vodja. Če je razlog potreba po avtoriteti ali denarju, bo vodja po vsej verjetnosti manj uspešen, kot če bo njegov razlog bolj nesebičen. Še drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost vodje, so delegiranje, uspešna komunikacija, motivacija in moč. Moč je tako kot stili vodenja razdeljena in zahteva od vodje, da se z močjo vodenja prilagaja situaciji in zaposlenim. V vodenju v današnjem času je pri vodji vedno bolj pomembna tudi čustvena inteligenca in kako se vodje z njo soočajo. Nekatere raziskave so pokazale, da je lahko čustvena inteligenca na zelo pomembnem mestu. Digitalizacija je celotna sprememba organizacije od začetka uporabe ali prenove informacijsko komunikacijskih tehnologij. Pri digitalizaciji bomo predstavili, kaj je digitalizacija in katere kompetence v sodobnem svetu vodje potrebujejo, saj se čedalje bolj uvaja delo od doma in nastanejo tako imenovane virtualne skupine. Ker smo bili v času pisanja diplomskega dela deležni epidemije koronavirusa, smo jo povezali z digitalizacijo, saj se je njen razvoj v veliko organizacijah krepko povečal. Diploma je namenjena tistim, ki želijo dobiti nove informacije o uspešnem vodenju, spremeniti svojo miselnost, povečati produktivnost in vsesplošno počutje zaposlenih v organizaciji.
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, komunikacija, moč, uspešno vodenje, digitalizacija, kompetence v digitalizaciji.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 973; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,27 MB) |
7. Razlikovanje dojenčkovih vrst joka med zdravstvenimi delavci pediatričnega področjaEva Kolarič, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: V zaključnem delu smo definirali neverbalno komunikacijo dojenčka oz. njegovo sredstvo izražanja – jok, prav tako pa predstavili vrste joka pri dojenčkih in razlikovanje le-teh med zdravstvenimi delavci na pediatričnem področju. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, če in kako zdravstveno osebje iz področja pediatrije razlikuje med vrstami dojenčkovega joka.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno oz. opisno metodo dela. Pri raziskovanju smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 32 vprašanj, ki so ga izpolnili zaposleni na kliniki za pediatrijo na območju SV Slovenije.
Rezultati: Pri raziskovanju smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da zaposleni na pediatričnem področju poznajo in razlikujejo vrste dojenčkovega joka. Večina zaposlenih skozi dojenčkov jok uspešno prepoznava in s tem tudi vpliva na zadovoljevanje njihovih potreb. Največ zaposlenih je mnenja, da dobro poznavanje dojenčkovega joka temelji na čustveni inteligenci medicinske sestre.
Razprava in sklep: Dojenček nam z jokom sporoča svoje čustveno in fiziološko stanje. Pomembno je, da zaposleni na pediatričnem področju (na oddelkih z dojenčki) dobro poznajo vrste joka, saj so le tako lahko uspešni pri zadovoljevanju dojenčkovih potreb. Pri komunikaciji z dojenčkom v hospitalnem okolju mora medicinska sestra biti še posebej previdna, ravnati mora premišljeno in zmeraj v dobrobit dojenčka. Tukaj gre tudi za pomembno vlogo čustvene inteligence, ki medicinsko sestro plemeniti – njenim veščinam komuniciranja z dojenčkom dodaja vrednost.
Ključne besede: Dojenček, dojenčkov jok, vrste joka, čustvena inteligenca
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 964; Prenosov: 92
Celotno besedilo (977,54 KB) |
8. Vloga čustvene inteligence pri komunikaciji na delovem mestuMia Mikec, 2020, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomskega projekta smo opredelili pojma čustvena inteligenca in komunikacija na delovnem mestu. Predstavili smo tudi sposobnosti čustvene inteligence in komunikacijske sposobnosti ter njuno uporabo na delovnem mestu. Kot ugotavljajo različni avtorji, sta pojma prepletena in neločljivo povezana. V drugem delu pa je bil cilj na podlagi teoretičnih spoznanj oblikovati anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo raziskali sposobnosti čustvene inteligence zaposlenih na delovnem mestu v izbranem podjetju in vpliv čustvene inteligence na komunikacijo na delovnem mestu. Ugotoviti smo želeli tudi, ali je izbrano podjetje čustveno inteligentno. Na podlagi dobljenih rezultatov in potrjenih postavljenih hipotez smo ugotovili, da imajo zaposleni v izbranem podjetju sposobnosti čustvene inteligence, čustvena inteligenca pa ima vpliv na njihovo komuniciranje na delovnem mestu. Za izbrano podjetje lahko rečemo, da je čustveno inteligentno podjetje. Glede na ugotovljeno vlogo čustvene inteligence pri komunikaciji na delovnem mestu, bi podjetja morala spodbujati čustvene sposobnosti zaposlenih, saj je le-to pomembno za razvoj podjetja in doseganje njegovih ciljev.
Ključne besede: čustvena inteligenca, komunikacija na delovnem mestu, vpliv čustvene inteligence na komunikacijo na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 07.01.2021; Ogledov: 1964; Prenosov: 532
Celotno besedilo (548,27 KB) |
9. Čustvena inteligenca in kadrovski managerTjaša Eržen, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv čustvene inteligence na kadrovskega managerja. Najprej je predstavljen pojem management, njegove ravni delovanja ter kdo sploh je kadrovski manager in njegove naloge. V naslednjem poglavju je predstavljena čustvena inteligentnost. Zajema predstavitev komponent čustvene inteligence, obvladovanje čustev in samoobvladovanje. Zadnje teoretično poglavje pa predstavlja samo povezavo med čustveno inteligenco in kadrovskim managerjem.
Teoretičnemu delu sledi raziskovalni del, ki sem ga izvedla v obstoječem podjetju. Izbrala sem si podjetje MASS, d. o. o., ki se ukvarja s prodajo modne obutve po Sloveniji in Hrvaški. Sama sem se pri raziskovanju osredotočila na slovenski trg. Izvedla sem ga s pomočjo ankete, ki sem jo razdelila med zaposlene v prodajalnah MASS po Sloveniji. Pridobljene rezultate sem nato predstavila s pomočjo grafov in opisa. V zaključku dela sem opisala možne rešitve, ki bi jih lahko podjetje uvedlo za izboljšanje rezultatov.
Ključne besede: management, manager, kadrovski manager, čustvena inteligenca
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1215; Prenosov: 195
Celotno besedilo (989,85 KB) |
10. Čustvena inteligenca študentov turizmaValentina Florjančič, 2019, diplomsko delo Opis: Zaradi vse večje konkurenčnosti na trgu je borba na trgu dela vedno večja, zato morajo vsi zaposleni doprinesti k uspešnosti in inovativnosti organizacije. Pri tem sta zaposlenim lahko v veliko pomoč visoka stopnja čustvene inteligence in sposobnost razumevanja čustev. Kapaciteta delovnih mest v turističnem sektorju se iz dneva v dan povečuje, saj se turizem vedno bolj razvija, ljudje pa vedno več potujejo ter imajo vedno večja pričakovanja, ki jih je potrebno zadovoljiti oz. preseči. Za doseganje uspeha v življenju je lahko čustvena inteligenca pomembnejša od razumske inteligence oz. IQ-ja. Spoznali bomo metode za merjenje čustvene inteligence in njen vpliv na zaposlitev nasploh in tudi v turizmu, ki ima zaradi narave dela zelo zahtevno delovno okolje. Zaradi vsakodnevnega stika z ljudmi v turističnem sektorju je razvitost čustvene inteligence še toliko pomembnejša. Tako lažje razumemo turistove občutke ter zadovoljimo njegove potrebe in pričakovanja. Študentje turizma se morajo kot bodoči delavci v turističnem sektorju zavedati pomembnosti čustvene razvitosti. S pomočjo ankete in Bar-Onovega vprašalnika bomo ugotovili in potrdili ali ovrgli hipotezi, ki smo ju zastavili: študentje turizma so čustveno inteligentni in študentje se ne zavedajo pomembnosti čustvene inteligence pri zaposlitvi. Na testu čustvene inteligence so se študentje dobro odrezali, saj so dosegli dobro povprečje in pokazali ozaveščenost o vplivu razvitosti čustvene inteligence na zaposlitev ter uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu.
Ključne besede: čustvena inteligenca, IQ, čustva, delovno okolje, turizem
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1328; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,18 MB) |
