1. Poučevanje čustvene inteligence kot kompetence čustvenega dela : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaIva Živković, 2025, diplomsko delo Opis: Čustvena inteligenca predstavlja ključno kompetenco za uspešno opravljanje čustvenega dela v turizmu. Njena prisotnost zmanjšuje negativne posledice, ki lahko izhajajo iz dolgotrajnega čustvenega angažiranja na delovnem mestu, ter hkrati prispeva k boljšemu počutju delavcev in učinkovitejšemu delovanju organizacij v turistični panogi. V diplomskem delu smo ugotovili, da je čustveno inteligenco mogoče razvijati in nadgrajevati z različnimi oblikami učenja. Predstavili smo načine poučevanja čustvene inteligence kot kompetence, pri čemer smo se osredotočili na pouk na spletni strani Coursera ter višje in visokošolskih javnih institucijah formalnega izobraževanja v Sloveniji. Teoretični del temelji na pregledu literature o čustvih, čustvenem delu ter čustveni inteligenci, medtem ko empirični del ponuja vpogled v izvajanje pouka teh vsebin v izobraževalnem procesu. S tem smo predstavili trenutno stanje pouka na tem področju ter podali predloge za nadaljnje raziskave in nadgradnjo pedagoških pristopov na področju turizma.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustveno delo, izobraževanje, proces pouka, turizem
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. Čustvena samopodoba žensk po histerektomijiKaja Trafela, 2025, diplomsko delo Opis: Čustvena samopodoba vključuje občutke lastne vrednosti, zadovoljstva in samospoštovanja. Histerektomija je pogost ginekološki poseg, ki lahko pomembno vpliva na psihološko počutje žensk. Kljub izboljšanju fizičnega zdravja lahko operacija sproži občutke izgube, zmanjšane ženskosti in negativno telesno samopodobo. Psihološki vidiki histerektomije so pogosto zapostavljeni v primerjavi s fizičnimi posledicami. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je čustvena samopodoba žensk po histerektomiji.
Ključne besede: histerektomija, čustvena samopodoba, psihološke posledice
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Izgorelost pri medicinskih sestrahEva Nović, 2025, diplomsko delo Opis: Izgorelost je psihološki sindrom, ki se kaže v čustveni izčrpanosti, depersonalizaciji in zmanjšani osebni izpopolnjenosti. Poklic medicinskih sester je zaradi stalne izpostavljenosti stresu in čustvenim obremenitvam še posebej dovzeten za pojav izgorelosti. Namen dela je raziskati teoretične osnove vezane na izgorelost, opredeliti njene dimenzije, vzroke in posledice ter analizirati stopnjo izgorelosti med medicinskimi sestrami. V zaključnem delu smo uporabili kvantitativni pristop in metodo anketiranja z uporabo vprašalnika Maslach Burnout Inventory (MBI). Glavni rezultati so pokazali, da je med medicinskimi sestrami najbolj izražena čustvena izčrpanost, depersonalizacija ostaja nizka, občutek osebnih dosežkov pa relativno visok. Ugotovljeni so tudi dejavniki tveganja, kot so pomanjkanje časa za sprostitev, občutek preobremenjenosti in opravljanje dodatnih nalog. Pridobljeni podatki bodo lahko zdravstvenim organizacijam v pomoč pri oblikovanju strategij za zmanjšanje izgorelosti ter izboljšanje delovnih pogojev medicinskih sester.
Ključne besede: izgorelost, medicinske sestre, čustvena izčrpanost, depersonalizacija, znižana osebna izpopolnitev
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,11 MB) |
4. Spoznavanje čustev s pomočjo igre vrtiljak čustev za otroke in mladostnike z okvaro vida : magistrsko deloMaša Cigut, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje čustev s pomočjo igre Vrtiljak čustev za otroke in mladostnike z okvaro vida je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, opisali življenje otrok in mladostnikov z vidno okvaro, čustva in čustveno inteligentnost pri slepih in slabovidnih ter njihovo zaznavanje čustev v vsakdanjem življenju. V sklopu tega smo opisali dosedanje prikaze čustev slepim in slabovidnim. Pomembno se nam je zdelo opisati igro slepih in slabovidnih otrok, pri čemer smo kot primer čustvenega učenja pri nas še posebej izpostavili nedavno prilagojeno igro Vrtiljak čustev. V praktičnem delu smo izdelali inovativno, didaktično-pogovorno igro Vrtiljak čustev s tipnimi obrazi čustev, prilagojenimi čustvenimi karticami, ki s svojimi vprašanji in nalogami spodbujajo čustveno pismenost in inteligentnost otrok z vidno okvaro, ter QR-kode zvočnih posnetkov čustev in čustvenih kartic, ki igro še dodatno zvočno opremijo in hkrati popestrijo. Namen izdelave magistrskega dela je bil razširiti in obogatiti nabor prilagojenih iger za slepe in slabovidne, ki so na tržišču pogosto finančno nedostopne. Izdelana prilagojena igra Vrtiljak čustev omogoča raziskovanje, prepoznavanje, razumevanje ter izražanje čustev, krepi čustveno pismenost ter s kombinacijo taktilnih, pogovornih in zvočnih elementov ustvarja varno, igrivo-učno okolje za spoznavanje šestih osnovnih čustev (veselja, žalosti, strahu, jeze, presenečenja, gnusa) z dodatkom čustva ljubezni. Igro Vrtiljak čustev smo evalvirali s slepimi otroki iz Centra IRIS in polnočutnimi otroki ter ugotovili, da je ustrezno prilagojena, dostopna in privlačna za obe skupini otrok ter predstavlja učinkovito multisenzorično igrivo-učno orodje za spodbujanje razvoja čustvene pismenosti.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci in mladostniki, čustva, vrtiljak čustev, didaktično-pogovorna igra, multisenzorno učenje, čustvena pismenost
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (7,01 MB) |
5. Nahranim svoja čustva: razumevanje odnosa med čustvi in prehranjevanjem skozi procese, ki se odvijajo med reaktivnostjo na prehranske dražljaje : magistrsko deloAna Kolar, 2025, magistrsko delo Opis: Čustva so tesno prepletena z našim vedenjem, kar se jasno odraža v prehranjevalnih navadah. Ljudje ne posegamo po hrani le takrat, ko smo fizično lačni, temveč tudi, ko smo čustveni. Prav takšno čustveno prehranjevanje pa se izkazuje za problematično, saj lahko vodi v čezmerno uživanje hrane in neugodne posledice za zdravje. Osrednji namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med čustvi in prehranjevanjem, pri čemer smo se osredotočili na vprašanje, ali čustvena stanja predstavljajo pomemben napovednik v tem odnosu. Obenem nas je zanimalo, ali ta odnos spreminjata posameznikova izraženost poteze čustvenega prehranjevanja in težave s čustveno regulacijo. Naš raziskovalni pristop je temeljil na paradigmi reaktivnosti na prehranske dražljaje, ki smo jo skladno s konstrukti v interesu dopolnili še z vprašalniki emocionalnosti (PANAS), prehranjevalnega vedenja (DEBQ) in uravnavanja čustev (DERS-16). Udeleženci so prestali EEG-eksperiment, v katerem so ocenjevali hrepenenje po prikazanih vizualnih prehranskih dražljajih ob sočasnem merjenju možganske aktivnosti. Na vzorcu 58 mladih odraslih smo zaznali nekaj specifičnih učinkov pozitivnih čustvenih stanj, vendar v splošnem nismo potrdili glavnega napovednega učinka čustev na reaktivnost na prehranske dražljaje, prav tako pa tudi ne moderatorske vloge poteze čustvenega prehranjevanja in težav s čustveno regulacijo. Kljub odsotnosti pričakovanih učinkov pa raziskava prinaša dodano vrednost, saj smo ločeno obravnavali pozitivna in negativna čustvena stanja ter preučevali tako nevrofiziološke kot subjektivne vidike reaktivnosti na prehranske dražljaje ob upoštevanju njihove kalorične vrednosti. Tako razčlenjen pristop ponuja poglobljen vpogled v dinamiko odnosa med čustvi in prehranjevanjem, hkrati pa opaženi učinki pozitivnih čustvenih stanj nakazujejo, da je tem smiselno nameniti vidnejšo vlogo pri razumevanju čustvenega prehranjevanja.
Ključne besede: čustveno prehranjevanje, čustvena stanja, težave s čustveno regulacijo, EEG, reaktivnost na prehranske dražljaje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,53 MB) |
6. Temna empatija: Ali je kognitivna empatija mediator odnosa med temno triado in čustveno manipulacijo? : magistrsko deloPatricija Hauptman, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobni psihologiji se čedalje več raziskovalne pozornosti namenja osebnostnim lastnostim, ki poleg socialno nezaželenih vidikov izražajo manipulativne, egoistične in antisocialne tendence, med katerimi posebej izstopa tako imenovana temna triada. Namen raziskave je bil preučiti povezanost med lastnostmi temne triade (narcizmom, psihopatijo in makiavelizmom), empatijo (kognitivno in čustveno) ter čustveno manipulacijo (zaznano sposobnostjo in pripravljenostjo za čustveno manipulacijo), ob upoštevanju razlik med spoloma in med starostnimi obdobji. Posebna pozornost je bila namenjena vlogi kognitivne empatije kot možnega mediacijskega dejavnika v odnosu med izraženostjo temne triade in čustveno manipulacijo. V raziskavi je sodelovalo 194 udeležencev_k, starih med 18 in 44 let (M = 26,84; SD = 7,19; Ž = 79,4 %). Udeleženci_ke so izpolnili Vprašalnik temne triade (SD3), Lestvico bazične empatije (BES) in Lestvico čustvene manipulacije (EM). Rezultati so pokazali, da se je čustvena empatija negativno povezovala z vsemi tremi lastnostmi temne triade. Narcizem ni povezan s kognitivno empatijo, medtem ko sta makiavelizem in psihopatija negativno povezana s to obliko empatije. Poleg tega so se lastnosti temne triade dosledno pozitivno povezovale s čustveno manipulacijo, tako na ravni zaznane sposobnosti kot pripravljenosti. Mediacijske analize so razkrile, da kognitivna empatija ne mediira odnosa med narcizmom oziroma makiavelizmom in čustveno manipulacijo. Pri psihopatiji pa smo zaznali delno mediacijo: psihopatija se pozitivno povezuje z zaznano sposobnostjo in pripravljenostjo za manipulacijo, hkrati se pa negativno povezuje s kognitivno empatijo. Kognitivna empatija pa je bila nato povezana z nekoliko nižjo zaznano sposobnostjo in pripravljenostjo za čustveno manipulacijo. Kognitivna empatija se torej kaže kot zaviralni, ne pa kot podporni mediacijski dejavnik. Analize razlik med spoloma so pokazale, da sta psihopatija in narcizem višje izražena pri moških, medtem ko pri makiavelizmu razlik ni bilo. Glede starosti je narcizem pogosteje izražen v mladi odrasli dobi, makiavelizem pa v nastajajoči odraslosti, medtem ko psihopatija ni pokazala razlik. Raziskava predstavlja pomemben prispevek k razumevanju povezav med temno triado, empatijo in čustveno manipulacijo, saj kot prva sistematično preučuje mediacijsko vlogo kognitivne empatije. Ugotovitve imajo teoretičen pomen za razumevanje osebnostnih dejavnikov v medosebni dinamiki ter aplikativno vrednost na kliničnem in organizacijskem področju.
Ključne besede: temna triada, kognitivna empatija, čustvena manipulacija, temna empatija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,48 MB) |
7. Stališča, prosim: vpliv igranja videoigre na identifikacijo z liki, stališča in empatijo do migrantov : magistrsko deloLaura Buzeti, 2025, magistrsko delo Opis: Stališča do migrantov so tako v evropskem kot v slovenskem kontekstu pogosto negativna. To ima lahko izrazite negativne posledice na integracijo migrantov v novo okolje kot tudi na njihovo duševno blagostanje. Kot učinkovit način spodbujanja pozitivnih stališč se je v primerih intervencij izkazalo spodbujanje empatije do migrantov, pri čemer so lahko še posebej obetavne intervencije z igranjem videoiger, ki empatijo spodbujajo preko identifikacije z liki. V magistrski nalogi smo tako poskušali ugotoviti, ali lahko s pomočjo videoigre Papers, please, spremenimo stališča in empatijo do migrantov preko identifikacije z različnimi liki v videoigri. V eksperimentalni študiji so udeleženci štirideset minut igrali videoigro, pri čemer so bili razdeljeni v dve skupini. Eksperimentalna skupina je poleg igranja videoigre napisala še prvoosebni sestavek iz perspektive migrantke, s čimer smo želeli vplivati na identifikacijo z liki. Meritve stališč in empatije smo izvedli pred igranjem, ko smo preverjali tudi vrednote udeležencev, ter takoj po igranju in dva tedna po igranju videoigre. Rezultati so pokazali, da ima igranje videoiger pozitiven vpliv na pozitivna stališča, medtem ko na negativna stališča in čustveno empatijo nima učinka. Raziskava je prav tako odkrila več izvirnih povezav med spremenljivkami, ki terjajo dodatno empirično potrditev. Ugotovili smo tudi, da je identifikacija z migranti pozitivno napovedovala empatijo do migrantov, kar implicira, da ima lahko identifikacija s pripadniki digitalne skupine pozitiven učinek na empatijo do pripadnikov skupine v resničnem življenju.
Ključne besede: stališča do migrantov, čustvena empatija, videoigre, identifikacija z liki, digitalni medskupinski stik
Objavljeno v DKUM: 11.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,70 MB) |
8. Čustvena inteligentnost vodje kot motivacijski dejavnik zaposlenihAna Digić, 2025, diplomsko delo Opis: V sodobnem organizacijskem okolju je čustvena inteligentnost vodij postala ena ključnih kompetenc, ki pomembno vpliva na delovno klimo, medosebne odnose ter motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Vodje z visoko razvito čustveno inteligentnosti so bolje opremljeni za učinkovito upravljanje s sodelavci, saj znajo prepoznati in ustrezno regulirati lastna čustva ter razumeti čustva drugih. S tem prispevajo k ustvarjanju okolja psihološke varnosti, zaupanja in podpore, kar bistveno povečuje notranjo motivacijo zaposlenih.
Kljub vedno večji prisotnosti čustveno inteligentnega vodenja v organizacijah pa še vedno primanjkuje sistematičnih raziskav, ki bi podrobno analizirale, kako posamezne dimenzije čustvene inteligentnosti, kot so samozavedanje, samoregulacija, empatija, notranja motivacija in socialne veščine, vplivajo na motivacijo zaposlenih in njihovo vedenje na delovnem mestu.
Osrednji namen tega raziskovalnega dela je bil poglobljeno preučiti vpliv čustvene inteligentnosti vodij na motivacijo zaposlenih ter razumeti, kako različne čustvene kompetence vodstva vplivajo na delovno angažiranost, pripadnost, zadovoljstvo pri delu ter pripravljenost za doseganje skupnih ciljev. Raziskava se je osredotočila na identifikacijo ključnih vedenj vodij, ki spodbujajo ali zavirajo notranjo motivacijo kadrov, ter na razvoj priporočil za implementacijo čustveno inteligentnega vodenja v organizacijsko prakso.
Ugotovljeno je bilo, da vodje, ki kažejo visoko stopnjo empatije, samozavedanja in socialnih veščin, pozitivno vplivajo na motivacijsko klimo v podjetju. Rezultati kažejo, da so zaposleni v takšnem okolju bolj pripravljeni prevzemati odgovornost, izražati samoiniciativnost in se identificirati z organizacijskimi cilji. Obenem pa pomanjkanje čustvene inteligentnosti vodij pogosto vodi v nezadovoljstvo, zmanjšano motivacijo ter slabšo delovno učinkovitost.
Z analizo in interpretacijo pridobljenih podatkov ta naloga prispeva k boljšemu razumevanju pomena čustvene inteligentnosti v sodobnem vodenju ter ponuja konkretna priporočila za razvoj vodij, ki bodo sposobni zgraditi motivacijsko spodbudno, psihološko varno in dolgoročno uspešno delovno okolje.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, čustva, motivacija zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 08.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,29 MB) |
9. Povezanost med čustveno inteligentnostjo in učno uspešnostjo učencev druge triade osnovnošolskega izobraževanja : magistrsko deloSara Štumberger, 2025, magistrsko delo Opis: Čustvena inteligentnost je pomemben dejavnik uspešnosti na različnih področjih otrokovega življenja, tudi učnih dosežkov. Zaradi manka raziskav v slovenskem okolju smo preučili povezanost med čustveno inteligentnostjo in učno uspešnostjo pri učencih ter analizirali razlike glede na spol in razred učencev. V raziskavi je sodelovalo 160 učencev drugega izobraževalnega obdobja, iz dveh podravskih osnovnih šol. Učno uspešnost učencev smo pridobili s poročanjem učencev o njihovih zaključnih ocenah, medtem ko smo podatke o čustveni inteligentnosti pridobili s pomočjo kratke oblike samoocenjevalnega vprašalnika TEIQue-SF (angl. Trait Emotional Intelligence Questionnaire-Short Form). Rezultati so pokazali, da se raven splošne čustvene inteligentnosti in dosežki na njenih štirih podlestvicah statistično značilno ne razlikujejo glede na spol in razred. Učenke so v primerjavi z učenci dosegale statistično značilno višjo učno uspešnost, medtem ko razlike med učenci 4., 5. in 6. razreda niso bile statistično značilne. Vse štiri komponente čustvene inteligentnosti (tj. psihološko blagostanje, samonadzor, čustvovanje in sociabilnost) so se med seboj značilno in visoko pozitivno povezovale. Samonadzor in čustvovanje sta bila šibko do zmerno in značilno pozitivno povezana z učno uspešnostjo, med tem, ko so se pozitivne povezave med psihološkim blagostanjem, sociabilnostjo in učno uspešnostjo kazale kot zanemarljive in niso bile statistično značilne.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, učna uspešnost, učenci, razlike med spoloma, razlike med razredi
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,13 MB) |
10. Potenciali in izzivi uporabe glasbe v vsakdanjem ter učnem okolju otrok z ADHD : magistrsko deloNina Rihtarič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo v teoretičnem delu opredeljuje simptome, vzroke, dejavnike tveganja in različne tipe ADHD, ter oblike pomoči tem otrokom, predvsem v šolskem okolju. Glasba ima pozitiven vpliv na vse ravni posameznikovega razvoja, na telesno, miselno in čustveno-socialno, zato jo je smiselno raziskati kot podporno orodje pri delu z otroki z ADHD. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, kako učenci z ADHD doživljajo glasbo v prostem času in med učnim procesom in kako vpliva na njihovo čustveno kompetentnost ter kognitivne sposobnosti. Od učiteljev smo želeli izvedeti, preko katerih dejavnosti in s katerim namenom jo vključujejo v učni proces. V empiričnem delu je bila izvedena kvalitativna raziskava, ki je vključevala intervjuje z učenci z ADHD (n=11) in njihovimi učitelji (n=11). Povprečna starost sodelujočih učencev je bila 11,8 leta. Tematska analiza podatkov je pokazala, da učenci glasbo pogosto uporabljajo kot sredstvo za izboljšanje osredotočenosti in sproščanje. Učitelji prepoznavajo njen pozitivni vpliv na učence z ADHD z vidika samoregulacije čustev, izvršilnih funkcij in kognitivnih procesov. Prav tako poročajo o pomanjkanju smernic za njeno učinkovito uporabo v učnem procesu. Glavna ugotovitev raziskave je, da je glasba lahko zelo uporabno orodje pri delu z učenci z ADHD, vendar jo je treba premišljeno izbrati in uporabiti v učnem procesu. Poleg tega raziskava izpostavlja potrebo po večjem izobraževanju učiteljev o uporabi glasbe pri otrocih s posebnimi potrebami ter po oblikovanju smernic za njeno učinkovito implementacijo.
Ključne besede: ADHD, glasba, izvršilne funkcije, kognicija, čustvena regulacija
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,28 MB) |
