1. Vpliv čustvenčkov v zlonamernih sporočilih na odzivnost mladih, starih 18 do 25 let : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAnđela Makitan, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bil preučevan vpliv čustvenčkov v zlonamernih sporočilih na odzivnost in zaznano zaupanje mladih. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali prisotnost čustvenčkov povečuje dovzetnost mladih za odziv na takšna sporočila ter prispeva k njihovi večji prepričljivosti. Problem je bil prepoznan zaradi vse pogostejše uporabe čustvenčkov v spletni komunikaciji in njihove potencialne zlorabe pri napadih socialnega inženiringa. V empiričnem delu je bila izvedena spletna anketa, v okviru katere so anketiranci ocenjevali verjetnost, da bi odgovorili na sporočilo ter stopnjo strinjanja s trditvami, pri čemer je ena skupina dobila sporočila s čustvenčki in druga brez. Rezultati so pokazali, da prisotnost čustvenčkov v večini primerov ni povzročila statistično značilnih razlik v odzivnosti ali zaupanju. Le v enem primeru so bila sporočila s čustvenčki ocenjena kot bolj zaupanja vredna in so sprožila večjo odzivnost. Kot omejitve raziskave so bile prepoznane dolžina ankete, možna neiskrenost odgovorov ter premalo prepričljivi primeri sporočil. Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju vpliva čustvenčkov na zaznavo zlonamernih sporočil in odpira možnosti za nadaljnje raziskave z bolj realističnimi primeri in uporabo metod, ki omogočajo opazovanje dejanskega vedenja.
Ključne besede: socialni inženiring, spletno komuniciranje, čustvenčki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (4,40 MB) |
2. Verodostojnost sporočil s čustvenčki in brez njih v starostni skupini od 25 do 24 let : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTea Gregel, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava, ali virusna sporočila s čustvenčki povečajo čustveno privlačnost sporočila pri posameznikih v starostni skupini od 25 do 34 let. Osredotoča se na doživljanje sporočil s čustvenčki in brez njih, in čustvene dejavnike, kateri vplivajo kako prejemniki presojajo verodostojnost in zaupnost teh sporočil. V dobi digitalizacije so pri digitalni komunikaciji čustvenčki vsakodnevno prisotni, saj jih ljudje uporabljamo kot čustveno izražanje in čustveno komunikacijo. Vse pogosteje so čustvenčki del zlonamernih sporočil, katere uporabljajo akterji, ki se poslužujejo socialnega inženiringa, da bi z manipulacijo čustev žrtve dosegli svoje zlonamerno dejanje, največkrat z namenom, da jim ti prostovoljni razkrijejo zaupne informacije ali pa omogočijo dostop do sistemov. V zaključnem delu smo se osredotočili na empirično raziskavo, katera temelji na analizi odzivov na zlonamerna sporočila, ta pa temelji na spletni anketi. Rezultati raziskave prispevajo k razumevanju vpliva čustvene komunikacije v digitalnem okolju, ter izpostavlja pomen čustvene manipulacije kot učinkovito orodje v tehnikah socialnega inženiringa. Delo pa hkrati opozarja, da je potrebna večja ozaveščenost uporabnikov pri presoji sporočil, prejetih preko spletnih in elektronskih kanalov. Rezultati nakazujejo, da čustvenčki v nekaterih primerih vplivajo na zaznavanje zlonamernih sporočil, saj te lahko prispevajo k bolj pozitivnem vtisu in zmanjšanju previdnosti pri uporabnikih.
Ključne besede: digitalna komunikacija, socialni inženiring, zlonamerna sporočila, čustvenčki, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,93 MB) |
3. Vpliv čustvenčkov na dovzetnost za zlonamerna sporočila : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNejc Rekar, 2024, diplomsko delo Opis: S to raziskavo je bil cilj opozoriti na nove taktike socialnega inženiringa, ki vključujejo izkoriščanje čustvene reakcije na čustvenčke (ang. emojis). Prav tako je bil cilj tudi pojasniti, zakaj je kritična ocena elektronskih sporočil vedno bolj pomembna. Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje vpliva psiholoških dejavnikov, kot so čustvena inteligenca in psihološke ranljivosti, na dovzetnost posameznikov za socialni inženiring, predvsem v okviru kibernetskih napadov, kot sta phishing in smishing. Socialni inženiring temelji na izkoriščanju človeških šibkosti in želja, pri čemer napadalci z manipulativnimi tehnikami pridobivajo osebne podatke ali dostop do sistemov. V zadnjem času so zlorabe še bolj prefinjene, saj se poleg tradicionalnih tehnik vedno bolj uporabljajo čustveni dražljaji, kot so čustvenčki (emojis), ki dajejo napadom bolj prijazen in zaupanja vreden videz. Rezultati raziskave kažejo na to, kako čustvenčki vplivajo na zaznano varnost in pripravljenost prejemnikov na sodelovanje, kar lahko zmanjša njihovo previdnost pri sprejemanju odločitev v digitalnem okolju. Empirični del diplomskega dela vključuje eksperiment s spletno anketo, ki preučuje vpliv čustvenčkov v zlonamernih sporočilih na vedenje prejemnikov ter preizkuša, ali uporaba teh simbolov povečuje verjetnost, da bodo prejemniki sledili navodilom napadalcev. Ugotovitve kažejo, da lahko čustvenčki pri prejemnikih vzbujajo zaupanje, zaradi česar se povečajo možnosti, da se bodo odzvali na zlonamerna sporočila.
Ključne besede: čustvenčki, socialni inženiring, phishing, manipulativne tehnike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 194
Celotno besedilo (780,44 KB) |
