| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
OBVLADOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU S POMOČJO OPOLNOMOČENJA ČUSTVENE INTELIGENCE; Študija na primeru Centra za socialno delo Maribor
Tina Kralj, 2013, magistrsko delo

Opis: Stres pri delu je ena najhujših težav v današnjem delovnem okolju. Visoka pričakovanja, hiter tempo dela, nove zahteve in obremenitve, nove tehnologije in potrebe po prilagajanju ter ugajanju lahko povzročijo stres, ki ima lahko dolgotrajne negativne posledice na človeka, organizacijo, v kateri deluje, in posledično tudi na državo. Tako strokovnjaki kot laiki se ukvarjajo z raznimi strategijami za zmanjševanje stresa na delovnem mestu in zdi se, da univerzalnega recepta ni. V magistrskem delu smo želeli opredeliti čustva, čustveno inteligenco in stres na delovnem mestu ter ugotoviti povezavo med stresom na delovnem mestu in čustveno inteligenco. Razdelili smo jo na teoretični in empirični del. Osredotočili smo se na dimenzije čustva, čustvene inteligence ter stresa na delovnem mestu. Poiskali smo tudi relevantne povezave med čustvi, čustveno inteligenco in stresom na delovnem mestu. Ugotoviti smo želeli, kateri dejavniki v podjetju povzročajo največ stresa, na kakšen način se zaposleni spopadajo s stresom ter kako imajo razvito čustveno inteligenco. Na podlagi analize smo oblikovali nekatere predloge, ki bi pripomogli h kakovostnemu delu brez negativnega stresa.
Ključne besede: Čustva, prepoznavanje in opravljanje čustev, čustvena inteligenca, merjenje čustvene inteligence, stres na delovnem mestu, upravljanje s stresom na delovnem mestu, Center za socialno delo Maribor.
Objavljeno v DKUM: 19.03.2013; Ogledov: 2522; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

72.
POMEN ČUSTVENE INTELIGENCE MANAGERJEV V PODJETJU INTEREUROPA D.D.
Tadeja Kelc, 2012, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih se vse pogosteje omenja pojem čustvena inteligenca, tako na delovnem mestu, kot v vsakodnevnih situacijah. Spoznali smo namreč, da inteligenčni kvocient (IQ) ni merilo za inteligentno obnašanje ali iznajdljivost v vsakdanjih življenjskih situacijah. Ljudje kljub visokemu IQ doživljajo neuspeh na delovnem mestu, v družabnih stikih ter pri soočanju s težavami in krizami. Značilnosti čustvene inteligence so psihologi razvrstili v pet temeljnih področij: samonadzor, samozavedanje, motivacija, empatija in iznajdljivost v družabnih stikih. Vse te značilnosti se kažejo v dveh tipih odnosov, ki ju človek razvija skozi življenje: v odnosu do samega sebe in v odnosu do drugih. Temeljna sposobnost čustvene inteligence, iz katere izhajajo vse ostale, je zavest o sebi. Gre za sposobnost človeka, da nepristransko, čustveno neangažirano opazuje in presoja samega sebe, ob tem pa ozavesti svoj notranji svet in zunanje obnašanje. Bolj ko smo tega sposobni, bolj poznamo sami sebe. Razvita zavest o samem sebi nam daje verodostojnost, stabilnost in gotovost, da se sprejmemo takšne, kakršni smo, poleg tega pa vzpodbuja k spremembi, da opazimo lastne pomanjkljivosti. Ameriška psihologa John Mayer in Peter Salovey sta postavila teorijo čustvene inteligence in poudarila, da imajo na inteligentno iznajdljivost v raznih življenskih sitacijah večji vpliv čustva kot pa hladno in objektivno obdelovanje podatkov. Tako je inteligentno obnašanje v največji meri odvisno od tega, kako upravljamo s svojim čustvenim umom. Koncept čustvene inteligence daje veliko globlji in kompleksnejši pogled na inteligentno obnašanje človeka. To ni več hladno, racionalno reševanje problemov in iznajdljivost v novih situacijah, saj je inteligenten le tisti, ki dobro pozna samega sebe in vlada nad samim seboj. Ne prepušča se lastnim nagonom in prazni želji po užitkih. Ima notranjo moč, s pomočjo katere vztrajno stremi k zastavljenim ciljem, ne boji se naporov in težav se ne obremenjuje se z morebitnim neuspehom. Njegovi cilji niso in ne morejo biti egoistični in niso motivirani izključno z lastnim napredovanjem, saj čuti z drugimi ljudmi in zaznava njihove potrebe. V kolikor ima takšen človek tudi zaželene socialne veščine, je tudi sprejet in priljubljen, mu ta omogoča, da vpliva in spreminja svet okoli sebe. V diplomskem seminarju smo najprej predstavili pojem čustvene inteligence ter teorije in osnovne komponente o čustveni inteligentnosti. Predstavili smo razliko med čustvi in čustveno inteligenco ter predstavili čustveno inteligentno organizacijo. Predstavili smo managment, funkcije managementa in opredelili pojem manager. V nadaljevanju smo ugotavljali vlogo čustvene inteligentnosti pri managerjih. Zadali smo si nalogo, da s pomočjo raziskave ugotovimo, kakšen pomen pripisujejo managerji v podjetju Intereuropa d.d, PE Maribor posameznim čustvenim spretnostim in čustveni inteligentnosti. Rezultati analize so pokazali, da imajo managerji, ki so sodelovali pri raziskavi, visoke čustvene spretnosti in so v večini posameznih primerov uporabljali čustveno inteligenco.
Ključne besede: Ključne besede: čustvena inteligenca, čustva, managament, funkcije managementa, manager, čustvena inteligenca managerjev.
Objavljeno v DKUM: 27.11.2012; Ogledov: 2615; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

73.
ČUSTVENA INTELIGENCA MANAGERJEV V PODJETJU METAL RAVNE D.O.O.
Mateja Sekavčnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Čustvena inteligenca v zadnjem desetletju podira tabuje o tem, da je za uspeh pomemben samo inteligenčni kvocient. Posamezniki kot je Daniel Goleman trdijo, da na delovnem mestu ni najpomembnejša umska inteligenca. Uporaba čustvene inteligence v podjetju in na splošno prihaja vedno bolj v ospredje, saj lahko z inteligenčno uporabo čustev dosežemo marsikateri uspeh ter zadovoljstvo samih sebe in ljudi okrog nas. Za uspešno vodenje ljudi je potrebno veliko več kot le zgolj znanje, saj nenehne spremembe in tempo današnjega življenja poskrbijo za različne stresne situacije v katerih je potrebno biti sposoben nadzorovati svojo lastno čustveno stanje in v kriznih situacijah ostati miren. Za to pa je potrebna visoka stopnja čustvene inteligence. Uspeh managerjev v prihodnosti bo vedno bolj odvisen od tega kako se bodo managerji zavedali svojih in tujih čustev, obvladovali širok spekter družabnih veščin in uspešno nadzorovali svoje čustveno stanje. Poleg vsega tega pa bodo morali biti visoko motivirani ter sposobni motivirati tudi zaposlene. V diplomskem seminarju smo opredelili ključne koncepte ki so: management, čustvena inteligenca ter čustvena inteligenca na delovnem mestu. V nadaljevanju smo ugotavljali čustveno inteligenco managerjev v podjetju Metal Ravne d.o.o. S pomočjo anketnega vprašalnika smo izvedli anketo. Ugotovili smo, da managerji v podjetju Metal Ravne d.o.o prepoznavajo pojem čustvene inteligence in so čustveno inteligentni.  
Ključne besede: Ključne besede: management, funkcije managementa, čustvena inteligenca, čustva, Metal Ravne, d. o. o.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2012; Ogledov: 2207; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

74.
ČUSTVENA INTELIGENCA MANAGERJEV
Monika Kosi, 2012, diplomsko delo

Opis: Izraz čustvena inteligenca (EI ali EQ) je prišel v rabo v zadnjem desetletju. Kritiki ta pojem označujejo kot modno kaprico, vendar danes vedno več ljudi ugotavlja, da samo splošna inteligenca ne odloča več o poklicnem uspehu, niti o zadovoljstvu v življenju. Čustveni inteligenci se v zadnjem času posveča vedno več pozornosti. Nekateri so celo mnenja, da je pomembnejša od inteligenčnega količnika (IQ). Za uspešno organizacijo in vodenje je potrebno veliko več kot le »sive celice«, še posebej pri reševanju problemov s katerimi se srečujejo zaposleni. Čustveno inteligenco sestavlja sposobnosti kot so: samonadzor, samozavedanje, motivacija, empatija in družbene veščine. Tako je pri managerjih zelo pomembno, da zraven managerskega znanja kot je: načrtovanje, organiziranje, usmerjanje, nadzorovanje in vodenje, obvlada tudi čustveno inteligenčne sposobnosti. Podjetja so pri zaposlovanju novih managerjev vedno bolj pozorna tudi na te sposobnosti, saj se zavedajo, da bo organizacija s takšnimi managerji bolj uspešna. Kljub temu, da nekateri niso dovolj čustveno inteligentni, pa se lahko teh sposobnosti naučijo. V teoretičnem delu diplomskega seminarja, smo opisali management in njegove funkcije, managerja ter potrebna znanja, opredelili čustveno inteligenco in čustveno inteligenco managerja. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave čustvene inteligence managerjev podjetja Ledinek, v katerem imajo tri managerje. Vprašalnik so sestavljale trditve o mišljenju managerjev, njihovi čustveni inteligenci in njihovi skrbi za sodelavce. Po analiziranih rezultatih smo ugotovili, da so managerji podjetja Ledinek čustveno inteligentni, njihova skrb za sodelavce pa je velika. Na podlagi nekaterih odgovorov smo prišli do sklepa, da bi kljub temu lahko povečali svojo čustveno inteligentnost, predvsem mlajša managerja.
Ključne besede: management, manager, čustva, čustvena inteligenca, sposobnosti čustvene inteligence.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2012; Ogledov: 2735; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (897,14 KB)

75.
STRAH OSNOVNOŠOLCEV PRED NASTOPANJEM V ŠOLSKIH SITUACIJAH
Nataša Penšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava tematiko čustev, strahu, anksioznosti ter načine, kako lahko učencu pomagamo pri pripravi na nastop in tudi pri zmanjšanju strahu pred nastopanjem. Želeli smo ugotoviti, ali učenci sploh radi nastopajo, kako pogosto jih je v šoli tega strah in kakšen vpliv ima strah na njihovo počutje ter uspešnost. Zanimalo nas je tudi, pri katerih šolskih predmetih učenci najmanj radi nastopajo in zakaj, ter kako si pomagajo, kadar jih je nastopa strah. Med drugim smo hoteli izvedeti, kako se pred nastopom počutijo in ali z naraščanjem starosti narašča tudi stopnja strahu pred nastopanjem. V prvem delu diplomska naloga opisuje teoretične vidike čustev, strahu, izvajalske anksioznosti ter načine obvladovanja treme in strahu. Empirični del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela in sicer z anketnim vprašalnikom. Ugotovljeno je bilo, da tako petošolci kot tudi devetošolci sicer v povprečju ne nastopajo radi, vendar pa strah nima velikega vpliva na njihovo počutje in uspešnost. Izkazalo se je, da je največ nastopanja pri slovenskem jeziku in da tukaj učenci tudi najmanj radi nastopajo. Večji strah doživljajo pri verbalnih in pevskih nastopih, zelo majhnega pa pri gibalnih spretnostih. Velika večina anketiranih učencev strah premaguje z globokim dihanjem in pozitivnim mišljenjem. Petošolci se po pomoč zatečejo tudi k staršem, medtem ko se devetošolci s tem spoprijemajo sami. Ugotovljeno je bilo tudi to, da večino učencev pred nastopom v večji meri spremlja občutek živčnosti, potne dlani, hitro in neenakomerno bitje srca, najmanj pa je prisoten občutek omedlevice in bruhanja.
Ključne besede: čustva, strah, izvajalska anksioznost, javno nastopanje načini obvladovanja treme in strahu
Objavljeno v DKUM: 04.10.2012; Ogledov: 2137; Prenosov: 608
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

76.
IZRAŽANJE ČUSTEV OTROK V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU
Branka Casar, 2012, diplomsko delo

Opis: v diplomskem delu je opredeljeno izražanje čustev otrok v prvem starostem obdobju. Namen diplomske diplomske naloge je s pomočjo različne literature ugotoviti, na kakšne načine otrok izraža čustva, kakšen je pomen in vloga teh čustev in kakšna je vloga staršev...
Ključne besede: čustva, otrokov razvoj, trma, grizenje, dejavniki, vedenje, moč čustev
Objavljeno v DKUM: 04.10.2012; Ogledov: 2200; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (323,11 KB)

77.
MOTIVACIJA ČLOVEŠKIH VIROV
Danijela Todorić, 2012, diplomsko delo

Opis: Motivacija je področje, ki je na področju upravljanja s človeškimi viri vselej zanimivo in aktualno, še posebej v trenutni gospodarski krizi. Podjetja iščejo vse razpoložljive možnosti, kako biti konkurenčna na trgu. Okolje, v katerem poslujejo, jim je vedno manj naklonjeno. V nalogi smo prikazali pomembnost motivacije, njene učinke in možnosti njene uporabe, saj smo mnenja, da so prav zaposleni tisti dejavnik v podjetju, kjer so podjetja lahko še uspešnejša. Predstavili smo nekaj najpogostejših motivacijskih teorij in pokazali, kako lahko z različnimi načini vodenja vplivamo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, ter navedli tudi nekaj teoretičnih spoznanj o nagrajevanju in uspešnosti. Z anketnim vprašalnikom smo prišli do konkretnih podatkov, kaj je zaposlenim pri delu najbolj (najmanj) pomembno in s čim so najbolj (najmanj) zadovoljni. Rezultate raziskave smo analizirali in primerjali z rezultati raziskave Society for human resource management (SHRM) Employee job satisfaction iz leta 2009. Potrdilo se je, da je plača univerzalen motivacijski dejavnik, le da so v naši raziskavi zaposleni veliko manj zadovoljni z njo kot v raziskavi Society for human resource management (SHRM). Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da so zaposleni od vseh dejavnikov najmanj zadovoljni s plačo, ki so jo po pomembnosti uvrstili med najpomembnejše dejavnike. Sklepamo, da so zaposlenim v naši raziskavi pomembnejši dejavniki, povezani z zadovoljevanjem nižjih, osnovnejših potreb, in da dejavnikom, povezanim z višjimi potrebami, ne pripisujejo velike pomembnosti, zato jih bo s temi tudi veliko težje motivirati.
Ključne besede: motivacija, vodenje, čustva, nagrajevanje, učinkovitost, zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 07.08.2012; Ogledov: 1589; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

78.
Razbiranje čustev iz obraza in mikro-obraznih izrazov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Katra Tomažič, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se seznanili s kratko zgodovino obraznih izrazov in čustev, ki segajo že v čas Charlesa Darwina in Duchenna de Bologna. Nekaj malega je bilo govora tudi o drugih znanstvenikih, ki so se lotili področja obraznih izrazov in čustev. Eden izmed njih je bil prof. Dr. Paul Ekman, ki je na tem področju pustil zelo velik pečat, saj je večino študij, ki vsebujejo obrazne izraze in čustva, naredil prav on. Nato sledi poglavje o univerzalnosti čustev in kulturnih razlikah, saj je bilo na to temo narejenih zelo veliko kritik. Za boljše razumevanje empiričnega dela skozi diplomsko delo so predstavljena osnovna čustva. To so strah, presenečenje, gnus, jeza, žalost, prezir in veselje. Poleg osnovnih čustev diplomsko delo zajema še mikro-obrazne izraze, ki so zelo pomembni pri odkrivanju resničnih čustveni stanj, ki so nalašč prikriti. Empirični del je vseboval raziskavo, s katero smo skušali prikazati različne čustvene obrazne izraze, različne načine maskiranja, lažne izraze in dokazati obstoj mikro-obraznih izrazov in ugotoviti ali lahko z njimi zanesljivo sklepamo o resničnem čustvenem doživljanju osebe. Ugotovitev je bila, da se čustva pojavijo le, če je dražljaj dovolj močan, saj je veliko udeležencev lahko prikrilo svoje resnično čustveno stanje z obrazno mimiko, vendar so jih kljub temu izdali mikro-obrazni izrazi.
Ključne besede: čustva, obraz, obrazni izrazi, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.07.2012; Ogledov: 4927; Prenosov: 531  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

79.
IZRAŽANJE NEPRIJETNIH ČUSTEV PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Monika Kumer, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Izražanje neprijetnih čustev pri predšolskih otrocih so podrobneje predstavljena naslednja neprijetna čustva: jeza, strah, žalost, sram, ljubosumje, gnus. V teoretičnem delu sem najprej opredelila čustva kot del duševnih procesov, pojem čustva definirala glede na različne avtorje in različne teorije ter opisala osnovne značilnosti čustev. Navedla sem, kako lahko čustva med seboj razlikujemo (afekti in razpoloženja, osnovna in sestavljena čustva oz. temeljna in kompleksna čustva, pozitivna in negativna čustva) ter kako so čustva kompleksna. V poglavju Fiziološke in nevrološke osnove čustvenih procesov sem opisala, kako centralni in avtonomni živčni sistem, specializiranost možganskih hemisfer in nevrokemične snovi vplivajo na nastanek čustvenih procesov. Zajela sem nevrološka spoznanja o razvoju čustvenih procesov ter kako poteka nevrološko zaporedje procesov pri sprožanju čustvenega procesa. Opisala sem področja čustev (izražanje, prepoznavanje in uravnavanje čustev) ter odnos med čustvi in kognicijo (višji spoznavni procesi). Podrobneje sem naštela tudi značilnosti temeljnih (strah, jeza, žalost) in značilnosti kompleksnih čustev (sram, ljubosumje, gnus). V poglavju Razvoj čustev po posameznih področjih sem opisala začetke izražanja čustev, razvoj prepoznavanja čustev, razvoj razumevanja vzrokov za čustva in razvoj uravnavanja oz. nadzora čustev. V nadaljevanju sem se osredotočila na razvoj čustev v obdobju dojenčka in malčka ter na razvoj čustev v zgodnjem otroštvu. V tem poglavju sem opisala značilnosti otroških čustev ter opredelila temeljna čustva in čustva samozavedanja. Natančneje sem opredelila razvoj vseh neprijetnih čustev v obdobju dojenčka in malčka ter zgodnjem otroštvu. Vključila sem tudi pomen samouravnavanja čustev in pravila izražanja čustev. Želela sem pojasniti čustva samozavedanja. Poudarek sem dala tudi na razumevanje in prepoznavanje čustev v zgodnjem otroštvu, na razvoj sočasnih in nasprotujočih si čustev v zgodnjem otroštvu ter na nadzor nad doživljanjem in izražanjem čustev v zgodnjem otroštvu. Raziskovanje sem prav tako posvetila s čustvi povezanim vedenjem v socialnih interakcijah v zgodnjem otroštvu, kjer sem opisala pereče agresivno vedenje, povezavo med agresivnostjo in starostjo ter spolom otrok. Zapisala sem tudi pomen joka pri predšolskih otrocih, kjer sem dodatno pojasnila, da je jok orodje za povezovanje. Temo sem podkrepila z nasveti, kaj lahko storijo starši, katerih otroci veliko jokajo. Zanimal me je vpliv materinega duševnega stanja na razvoj otrokovih čustev. Še natančneje sem se posvetila uravnoteženju čustev, opisala povezavo med čustvi in stresom ter posledicami potlačitve čustev. V poglavju Aktivnosti staršev pri premagovanju neprijetnih čustev otrok sem v podpoglavjih opisala ravnanje z neprijetnimi čustvi ter pomembnost deljenja in pogovora o čustvih, reagiranju na krizne situacije ter pomoči pravljic pri spoprijemanju z neprijetnimi čustvi. Zadnje poglavje sem namenila priporočilom, kako naučiti otroka nadzorovati svoje vedenje. V empiričnem delu sem s pomočjo programa SPSS ter Levenovega in t-preizkusa ugotavljala razlike v izražanju neprijetnih čustev pri predšolskem otroku v prvem in v drugem starostnem obdobju ter načine, kako se starši na neprijetna čustva svojega otroka odzivajo in kako so ti odzivi povezani s spolom staršev. Raziskava je pokazala, da lahko obe ničelni hipotezi zavržem in da obstaja razlika v izražanju neprijetnih čustev pri predšolskem otroku v prvem in v drugem starostnem obdobju ter da se starši glede na spol na izražanje otrokovih čustev različno odzivajo.
Ključne besede: neprijetna čustva, predšolski otrok, izražanje čustev, uravnavanje čustev, odziv staršev
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 5947; Prenosov: 1203
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

80.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici