| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
POMEN GNEČE IN NJEN VPLIV NA ZAZNANO VREDNOST STORITEV
Dajana Petrina, 2014, magistrsko delo

Opis: Pomen gneče in njen vpliv na zaznano vrednost storitev Namen magistrske naloge je na podlagi teoretičnih izsledkov in prakse preučiti in predstaviti vpliv gneče na zaznano vrednost storitev. Z uporabo ustrezne metodologije želimo izvedeti, kako gneča vpliva na zaznano vrednost storitev v prodajalnah na Hrvaškem. Predvsem smo se osredotočali na podjetje in prodajalne C&A na področju Varaždina. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej predstavljamo storitve in opredelitve storitev različnih avtorjev, generične in izvedbene značilnosti storitev. V povezavi z značilnostima predstavljamo tudi vrste storitev. V naslednjem poglavju predstavljamo celovit pogled na področje zaznane vrednosti storitev, predhodnike zaznane vrednosti, ki vplivajo na zaznano vrednost in posledice zaznane vrednosti storitev. Prav tako smo predstavili metode merjenja zaznane vrednosti kot tudi njihove prednosti in pomanjkljivosti. Na koncu teoretičnega dela magistrske naloge predstavljamo opredelitev vse bolj znanega fenomena gneče in gostote, variable, ki spremljajo gnečo ter človeško in prostorsko dimenzijo gneče in učinke gneče na obnašanje potrošnikov. V tem poglavju preučujemo zvezo med gnečo v maloprodaji in zadovoljstvom odjemalcov. Predstavljamo tudi opredelitev kulture in preučujemo, kako kultura vpliva na gnečo. V empiričnem delu magistrske naloge preverjamo svoj model na reprezentativnem vzorcu 200 uporabnikov storitev prodajaln C&A na področju Varaždina. Anketo smo izvedli s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Anketirance smo spraševali po nakupu v prodajalnah C&A v času redne prodaje in v času popustov. V sklepu predstavljamo ključne ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo raziskovalnega dela ter podarjamo smernice za naprej.
Ključne besede: storitev, uporabnik, gneča, gostota, zaznana vrednost, zaznana kakovost, zaznana tveganja, zaznana cena, čustva odjemalcev, zadovoljstvo odjemalcev, zvestoba odjemalcev, ugled, merilna lestvica PERVAL, merilna lestvica GLOVAL, merilna lestvica SERV-PERVAL, dimenzije gneče
Objavljeno v DKUM: 17.11.2014; Ogledov: 1583; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

62.
Doživljanje čustvenega afekta pri storitvi kaznivega dejanja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tjaša Nakić, 2014, diplomsko delo

Opis: Čustva so del vsakega posameznika. Predstavljajo reakcijo na neko dogajanje, ki nam je zelo pomembno, vendar vsak od nas v podobni situaciji ravna drugače, saj ne doživljamo vsi enakih čustev niti ne na enak način. Rdeča nit diplomske naloge so predvsem močna kratkotrajna čustva t.i. afekti, ki lahko privedejo do agresivnega in impulzivnega vedenja, v skrajnem primeru tudi do uboja. V uvodnem delu so predstavljena glavna spoznanja o čustvih ter njihova povezanost z z motivacijo, mišljenjem in zavestjo. Nekaj pozornosti smo namenili tudi vplivu stresa pri doživljanju negativnih čustev. Bistvo diplomske naloge predstavlja opredelitev afekta in njegove povezanosti s pojavom agresije. Vključena pa je tudi primerjava dihotomije med instrumentalno- emocionalno agresijo v psihologiji z delitvijo uboja in umora v pravu. Uboji, ki niso storjeni v afektu, so redki. Pri analiziranju tovrstnih primerov, lahko opazimo, da so si v nekaterih značilnostih precej podobni, zato smo s pomočjo izbranih raziskav izpostavili nekaj glavnih ugotovitev glede podobnosti in razlikovanja med njimi. Ta dejanja so ponavadi prežeta z različnimi čustvi, zato smo predstavili tista, ki so najpogosteje povezana s pojavom agresije. Ker imajo izvedenci pomembno vlogo pri razsojanju določene situacije, smo se v nadaljevanju seznanili tudi z njegovimi nalogami v kazensko pravnih zadevah kot so npr. presoja prištevnosti in ocenjevanje osebnosti. Iz dneva v dan so časopisi vedno bolj polni novic o ubojih iz jeze, besa, strahu, ljubosumja, zato smo v zadnjem delu diplomske naloge predstavili in v skladu s teorijo analizirali izbrane primere, ki so povezane s storitvijo kaznivega dejanja uboja v afektu.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, čustva, afekt, agresivnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 1642; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (679,60 KB)

63.
PSIHODINAMIKA ODNOSOV V TIMU
Sašo Novak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali odnose v timih v organizacijah oziroma podjetjih ali franšiznih enotah, kjer sta zaposleni vsaj dve polnoletni osebi. Preučevali smo komunikacijo znotraj timov. Komunikacija, tako verbalna kot neverbalna, je ključni del psihodinamike odnosov. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se poglobili v to, kaj tim sploh je, kako je sestavljen in kako deluje. Podrobno smo razdelali tudi pojem čustvena inteligentnost. V empiričnem delu smo analizirali ankete, katere so izpolnili zaposleni v prej omenjenih organizacijah. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da večina anketirancev ne uporablja veščin, potrebnih za dobro komunikacijo in sodelovanje znotraj tima. Premalo se izobražujejo, saj jim več pomeni minevanje delovnega časa kot osebnostno in strokovno izpopolnjevanje, zato podjetja ali organizacije izgubljajo možnost rasti in konkurenčnosti.
Ključne besede: tim, vodenje, čustvena inteligentnost, čustva, inteligentnost
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 1635; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (943,81 KB)

64.
STRAH PRED NASTOPANJEM
Vanja Kočar, 2014, diplomsko delo

Opis: Osrednji problem diplomske naloge je strah pred nastopanjem, ki je zelo močno čustvo. Osredotočila sem se na to, kako učenci doživljajo strah, kako ga skušajo premagati, pred kom jih je najbolj strah in kako strah vpliva na uspešnost učencev. V teoretičnem delu naloge sem se omejila na tri glavna področja. V prvem delu sem opisala čustvo kot posameznikov odziv na določeno spremembo, osnovne čustvene potrebe in zapisala različne teorije čustev. Podrobneje sem opredelila področje čustvenega izražanja, prepoznavanje čustev in področje uravnavanja čustev. Poleg strahu, ki spada med temeljna čustva, sem opisala tudi nekaj drugih, ki so prav tako pomembni za razvoj posameznika. V drugem delu sem podrobneje opisala, kaj je strah in kako nastane. Razčlenila sem razvoj strahu po posameznih obdobjih, vse od dojenčka in malčka do mladostništva, ter zapisala, kakšne so individualne razlike v stopnji doživljanja strahu. Zapisala sem, kako lahko otroku pomagamo pri soočanju s strahovi in kako jih premagovati. Naštela sem vrste strahov, kot so anksioznost, zaskrbljenost in socialna anksioznost ter vsakega od teh podrobneje opisala in skušala pojasniti, kako jih prepoznati. Opisala sem še, kako znižati raven anksioznosti. V zadnjem poglavju sem naštela značilne simptome strahu pred nastopanjem in jih podrobneje opisala. Predstavila sem, kako lahko poskušamo premagati strah in kako uporabimo tehnike sproščanja pred nastopanjem, ki so dosegljive vsakemu posamezniku ter jih lahko izvajamo tik pred nastopom. Menila sem, da učenci največ strahu doživljajo pred govornim nastopom, zato sem ga podrobneje opisala in poudarila pomembne stvari, na katere je potrebno paziti, da izboljšamo govorni nastop. Empirični del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Podatki so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS. Zanimale so me razlike v doživljanju strahu pred nastopanjem, katero vrsto nastopa je učence najbolj strah in ali strah vpliva na uspešnost učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da ni razlik v doživljanju strahu pred nastopanjem med spoloma, zato lahko prvo hipotezo zavržem. Drugo hipotezo potrdim, saj je učence najbolj strah govornega nastopanja. Tretjo hipotezo zavržem, saj strah pred nastopanjem vpliva na uspešnost nastopa.
Ključne besede: čustva, doživljanje strahu, anksioznost, premagovanje strahu, simptomi strahu
Objavljeno v DKUM: 19.06.2014; Ogledov: 2126; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (658,54 KB)

65.
Pričanje oseb s potravmatsko stresno motnjo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Marjana Kukovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje posttravmatsko stresno motnjo v povezavi s pričanjem. Najprej smo predstavili ugotovitve s področja verodostojnosti pričanja in dejavnike, ki vplivajo na verodostojnost pričanja. Ugotovili smo, da na verodostojnost pričanja vplivajo številni dejavniki, na katere morajo biti preiskovalci in sodniki pozorni, če ţelijo dobijo verodostojne informacije, ki jim kasneje pomagajo pri razrešitvi kaznivega dejanja. V diplomski nalogi smo opisali splošne značilnosti stresa in posttravmatskega stresa ter kakšne posledice imata na pričanje oseb v kazenskih postopkih. Pri tem smo izpostavili vrsto dejavnikov, ki jih pri priči s posttravmatsko stresno motnjo ne smemo prezreti. Priče s to motnjo so ranljive, zato zahtevajo posebno pozornost in previdnost. Vzrok, da se priča sooča s posttravmatsko stresno motnjo, so travmatični dogodki, ki jih je priča bodisi doţivela sama ali pa je prisostvovala takšnemu dogodku. Pomembno je, da informacije takšnih prič preiskovalci pridobijo z veliko mero previdnosti, saj je takšna priča ranljiva, ne smemo pa prezreti tudi dejstva, da so izjave takšnih prič morda nepopolne, zato takšna priča od preiskovalca zahteva ustrezno znanje na področju psihologije stresa. Diplomska naloga predstavlja tudi sodelovanje sodnega izvedenca psihološke stroke v primerih ocenjevanja veljavnosti pričanja oseb s posttravmatsko stresno motnjo.
Ključne besede: pričanje, priče, verodostojnost, stres, čustva, posttravmatska stresna motnja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2013; Ogledov: 1829; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (569,15 KB)

66.
KAKO NAJ UČITELJ V RAZREDU OBVLADA SVOJA NEGATIVNA ČUSTVA?
Zita Šimonka, 2013, diplomsko delo

Opis: Osrednji problem diplomske naloge je bil ugotoviti vzroke za nastanek negativnih čustev pri učiteljih v razredu ter načine za njihovo obvladovanje. Glede na to, da dandanes veliko slišimo o tem, kakšen naj bi bil dober učitelj, sem raziskala, v kolikšni meri se učitelji strinjajo in po lastni presoji ustrezajo mitom o dobrem učitelju. Pretirano oklepanje mitov o idealnem učitelju namreč vodi v učiteljeva prevelika pričakovanja in odgovornost, kar posledično lahko vodi do izgorelosti ter nastanka negativnih čustvenih stanj brez posredovanja učencev. V teoretičnem delu naloge sem zato opredelila, kaj so pravzaprav čustva, kaj je njihova funkcija, kako jih izražamo in uravnavamo. Raziskala sem tudi vloge učitelja znotraj razreda, opredelila njegovo emocionalno delo in posledice morebitnih prevelikih pričakovanj in odgovornosti v razredu. V empiričnem delu naloge sem na vzorcu 137 osnovnošolskih učiteljev raziskovala njihovo srečevanje in spoprijemanje z negativnimi čustvi, iskala vzroke za njihov nastanek ter poskušala najti rešitev, ki bi učiteljem pomagala pri lažjem obvladovanju negativnih čustev v razredu. Na osnovi dobljenih empiričnih podatkov je bilo ugotovljeno, da v povprečju vsi učitelji v takšni ali drugačni meri doživljajo negativna čustva v razredu. Nekateri se s svojimi negativnimi čustvi spoprimejo lažje, večini pa to povzroča problem. Učitelji pri iskanju vzrokov za negativna čustva pogosto izhajajo iz učenca, medtem ko morda ravno zaradi prevelikih pričakovanj od samega sebe neposredno povzročajo ta čustva sami.
Ključne besede: negativna čustva, učitelj, spoprijemanje, razred, prevelika pričakovanja, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 20.09.2013; Ogledov: 2817; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

67.
Kakovost znanja osmošolcev in devetošolcev o prehrani in prebavi
Franja Urbanč, 2013, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj diplomskega dela je odkriti povezave med šolskim znanjem o prehrani in prebavilih ter njegovo uporabo v vsakdanjem življenju. V teoretičnem delu so predstavljeni operativni cilji, ki se dotikajo diplomskega dela, ter pregled opravljenih raziskav, povezanih s to tematiko. V raziskavo so bili vključeni učenci osmih in devetih razredov šestih osnovnih šol iz občine Brežice. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da učenci faktografsko znanje usvojijo, medtem ko je pridobljeno znanje, kjer je potrebno izkazati višje kognitivne cilje, šibko. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da učenci ne znajo kritično oceniti informacij, ki jih zasledijo v medijih. Razlike med osmošolci in devetošolci ter fanti in dekleti niso bile velike, medtem ko so se rezultati med šolami razlikovali. Naša ugotovitev je, da ima največjo vlogo pri podajanju uporabnega znanja za življenje učitelj, ki lahko učencem snov predstavi na način, ki jih pritegne, jih motivira ter v njih vzbudi radovednost za samostojno raziskovanje.
Ključne besede: znanje, prehrana, prebavila, čustva, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 1399; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

68.
EVALVACIJA 10-DNEVNEGA PLAVALNEGA TEČAJA MLAJŠIH OTROK OB MORJU
Anita Kelemina, 2013, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi Evalvacija 10-dnevnega plavalnega tečaja mlajših otrok ob morju je v teoretičnem delu iz literature namenjenih nekaj besed psihomotoričnemu učenju, učnim tehnikam, plavalni vzgoji mlajših otrok, metodam poučevanja plavanja, letovanju otrok, emocijam mlajših otrok ter poučevanju plavanja in z njim povezanim strahom. Namen diplomske naloge je bil na poudarku pomembnosti doživljajskega oz. izkustvenega učenja ter ugotoviti napredek v plavalnem znanju in otroke prilagoditi na vodo v tolikšni meri, da se otrok vode ne boji, da se bo ob in v njej sprostil in da je v vodi zadovoljen ter igriv. Zraven tega pa še ugotoviti, kako letovanje vpliva na otroke v smislu čustvenega doživljanja. V empiričnem delu so zajeti rezultati testiranja prilagojenosti otrok na vodo in osnove plavalne tehnike prsno, kot tudi čustveno odzivanje otrok na letovanju. Z razliko ocen med začetnim in končnim testiranjem je bil izračunan napredek v plavalnem znanju. Hkrati smo primerjali tudi napredek otrok glede na njihov spol. Raziskava je pokazala, da je letovanje občutno vplivalo na napredek v plavalnem znanju otrok. Prišli smo do zaključka, da je otroke smiselno popeljati na letovanja iz plavalnega kot tudi čustvenega vidika. Otroci so hitro učljivi in prilagodljivi tako na novo okolje kot tudi na vodo. Tam doživljajo pozitivna čustva in v zelo kratkem času napredujejo v plavalnem znanju.
Ključne besede: faze prilagajanja na vodo, osnove plavanja, letovanje, čustva.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2013; Ogledov: 1549; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

69.
ODZIVI UČITELJEV NA NEPRIMERNO VEDENJE UČENCEV V RAZREDU
Ajda Berložnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Odzivi učitelja na moteče vedenje učencev v razredu je ugotoviti, katera neprimerna vedenja so za učitelje moteča in kako se nanj čustveno odzivajo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisana pogosta neprimerna vedenja in vzroki za njihovo naraščanje. Opisano je tudi agresivno vedenje, kot najznačilnejše neprimerno vedenje. Preučila sem, na kakšne načine lahko preprečimo nasilje v šolah in kakšne metode obstajajo za odpravljanje neprimernega vedenja. Predstavljeno je, kaj so čustva in katera čustva doživljajo učitelji med soočanjem z motečim vedenjem, na kakšne načine jih izkazujejo in kako njihovo delo vpliva na čustveno izčrpanost. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki sem jih dobila na podlagi anketnih vprašalnikov. Želela sem ugotoviti, katera vedenja so za učitelje razrednega pouka najbolj moteča, kako pogosto se z njimi srečujejo in kako se s takšnim vedenjem spoprijemajo. Obenem pa me je zanimalo tudi, kako se učitelji čustveno odzivajo na moteče vedenje, kako intenzivna so čustva učiteljev in kakšna je stopnja površinskih ter globinskih strategij čustvenega dela pri učiteljih. Rezultati so pokazali, da je agresivno vedenje za učitelje najbolj moteče, vendar pa ni najbolj pogosto. Učitelji se z motečimi učenci najpogosteje pogovorijo in postavijo meje v prihodnje. Manj jih je, ki moteče učence ignorirajo in izolirajo. Pri soočanju z motečim vedenjem je najintenzivnejše čustvo jeza, najmanj intenzivno pa učitelji občutijo strah. Za učiteljev poklic je značilno izkazovanje različnih čustev. Raziskava je še pokazala, da učitelji pri svojem delu pogosteje uporabljajo globinske strategije čustvenega dela kot površinske.
Ključne besede: neprimerno vedenje, disciplina, agresivno vedenje, učenci, učitelji, čustva, strategije čustvenega dela.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2013; Ogledov: 4303; Prenosov: 790
.pdf Celotno besedilo (948,24 KB)

70.
ČUSTVA, KI JIH UČENCI DOŽIVLJAJO V STRESNIH SITUACIJAH
Tanja Kusić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Čustva, ki jih učenci doživljajo v stresnih situacijah sem se osredotočila na čustva, za katere sem menila, da jih učenci pogosteje doživljajo v stresnih situacijah. Ta čustva so veselje, strah, jeza, sram, žalost in krivda. Prav tako sem se osredotočila na pojem stres. Skušala sem povezati čustva s stresnimi situacijami in raziskati, kako se pojma stres in čustvo med seboj povezujeta. V teoretičnem delu sem opisala čustva kot del duševnih procesov, opredelila pojem čustvo in opisala temeljne značilnosti čustev. Prav tako sem opisala vrste čustev, opredelila značilnosti emocionalnega vedenja in opisala čustva kot proces, hkrati sem zapisala nekaj o funkcijah in izražanju čustev ter ocenjevanju čustev po izrazu. Natančneje sem opredelila temeljna in sestavljena čustva in opisala njihove značilnosti. Mednje sem uvrstila veselje, strah, jezo, žalost, ponos, sram, ljubosumje in krivdo. Prav tako sem opredelila čutna čustva. Zapisala sem pomen čustev in osnovne čustvene potrebe, ki jih potrebuje posameznik za čvrsto osebnostno zrelost. V poglavju razvoja čustev sem natančneje opredelila razvoj čustev po posameznih področjih. Mednje sem uvrstila prve začetke izražanja čustev, razvoj prepoznavanja čustev, razvoj razumevanja vzrokov za čustva, razvoj nadzora oziroma uravnavanja čustev, razvoj razumevanja prikrivanja čustev in razvoj simultanosti čustev. Natančneje sem opisala razvoj razumevanja čustev od otroštva do mladostništva. Opredelila sem razvoj temeljnih in kompleksnih čustev. Zapisala sem nekaj dejavnikov, ki vplivajo na proces čustvenega razvoja in so povezani s čustvenim odzivanjem. Prav tako sem opisala vlogi učenja in dednosti v razvoju čustvovanja. Širše poglavje v teoretičnem delu sem namenila stresu. Stres sem teoretično opredelila, opisala dejavnike stresa in opredelila pojem duševne krize. V nadaljevanju sem se osredotočila na povzročitelje stresa, na stresne situacije in na pozitivni ter negativni stres. Zanimalo me je, kako se kaže stres, zato sem natančneje opredelila odzivanje na stres in druge obremenitve pri posamezniku. Zapisala sem, kako se odziva organizem na delovanje stresorjev. Poudarek sem namenila poglavju obvladovanja negativnega stresa, zapisala učiteljeve strategije za obvladovanje stresa in opredelila šolo kot varovalni dejavnik pri stresu. Opisala sem tudi obrambne mehanizme. Zadnje poglavje v teoretičnem delu naloge sem namenila povezavi med čustvi in stresom. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo računalniškega programa SPSS obdelala podatke, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom. Zanimale so me razlike pri učencih v doživljanju stresnih situacij, katera čustva pri tem doživljajo ter kako intenzivna so ta čustva v izbranih stresnih situacijah. Raziskava je pokazala, da lahko prvi dve hipotezi potrdim; da ni razlik med spoloma pri samem doživljanju stresnih situacij in ni razlik med spoloma pri doživljanju različnih čustev v stresnih situacijah. Tretjo hipotezo lahko zavržem, saj obstajajo razlike med spoloma v intenzivnosti doživljanja posameznega čustva v stresnih situacijah.
Ključne besede: temeljna čustva, stresne situacije, šolski otrok, doživljanje čustev, intenzivnost čustev
Objavljeno v DKUM: 14.05.2013; Ogledov: 2941; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 1.97 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici