| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Odnos med prepričanji in spoprijemanjem z negativnimi čustvi v razredu pri učiteljih osnovne šole
Zita Šimonka, Katja Košir, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Pretirano oklepanje mitov o idealnem učitelju vodi v učiteljeva prevelika pričakovanja, to pa posledično do izgorelosti in nastanka negativnih čustev (Bečaj 1990). Namen prispevka je preveriti povezanost med strinjanjem z miti o dobrem učitelju in doživljanjem negativnih čustev ter povezanost med samoocenjenim ustrezanjem mitom o dobrem učitelju in doživljanjem negativnih čustev. V raziskavi je sodelovalo 137 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da se učitelji pretirano oklepajo mitov o dobrem učitelju ter da v povprečju vsi v določeni meri v razredu doživljajo negativna čustva. Vzroke za negativna čustva najpogosteje iščejo v vedenju učencev. V diskusiji smo navedli nekaj možnih rešitev, ki bi učiteljem pomagale pri spoprijemanju z negativnimi čustvi v razredu.
Ključne besede: učitelji, negativna čustva, prepričanja, pričakovanja, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1121; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (635,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

52.
PSIHIČNO DOŽIVLJANJE NOSEČNICE Z RAKOM DOJKE
Doroteja Počivavšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Rak dojke je v svetu zelo razširjena bolezen, vendar se samo mali odstotek bolezni pojavi pri mladih ženskah, nosečnicah. Takšna nosečnica se spopada s številnimi težavami tako na fizičnem, kot tudi na psihičnem področju. Namen diplomskega dela je predstaviti rak dojke v času nosečnosti in možne duševne motnje, ki se lahko pojavijo pri nosečnici s to boleznijo. S študijo primera smo ugotavljali, kako se nosečnica psihično spopada z boleznijo in zdravljenjem ter kakšno vlogo ima pri tem družina.
Ključne besede: nosečnost, rak dojke, čustva, psihično doživljanje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 26.10.2015; Ogledov: 1732; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (454,98 KB)

53.
Stališča in sprejemljivost ukrepov za upravljanje s populacijami sive vrane Corvus cornix v Sloveniji
Natalija Špur, 2015, magistrsko delo

Opis: Na odnos ljudi do živali vpliva več dejavnikov, kot so: spol, starost, socialno-ekonomski status, stopnja izobrazbe in kulturne izkušnje. Populacija sive vrane se je v zadnjem času močno povečala zato nas je zanimalo, kakšen odnos imajo ljudje do sive vrane. Zastavili smo si dve široki raziskovalni vprašanji: kateri dejavniki vplivajo na namero ljudi in ali obstajajo razlike v poznavanju vran, v mnenjih o sobivanju vran in človeka, v sprejemljivosti ukrepov za upravljanje z vranami in v čustvih do vran glede na spol, starost, stopnjo izobrazbe, območje bivanja, negativne izkušnje z vranami, članstvo v društvu za proučevanje in opazovanje ptic, lastništvo ali skrbništvo domače živali in glede na članstvo v lovskem društvu. Raziskovanje smo izvedli s spletnim vprašalnikom, ki je zajel 1045 anketirancev. Ugotovili smo, da na poznavanje vran vplivajo samoprepričanja o sposobnosti ločevanja med različnimi vrstami vran, čemur pa ne moremo zaupati. Na mnenja ljudi o sobivanju vran in človeka vplivajo predvsem negativne izkušnje ter članstvo v lovskem društvu. Spol na mnenja vpliva zelo malo. Na sprejemljivost ukrepov vplivajo predvsem negativne izkušnje in članstvo v društvu za opazovanje ptic. Spol, stopnja izobrazbe in članstvo v lovskem društvu vplivajo zelo malo. Na čustva do sive vrane vplivajo negativne izkušnje s sivo vrano. Vsi dejavniki ne prispevajo vedno enako k nastanku namere vedenja. Oblikovali smo model po Ajzenu, vendar s pomočjo multiple regresije nismo dobili rezultatov, s katerimi bi lahko dokazali, da izbrani dejavniki vplivajo na namero, da bi ljudje podpisali peticijo proti ukrepom za zmanjševanje števila vran ali, da bi pri izvedbi ukrepov, za zmanjševanje števila vran, sodelovali tudi sami.
Ključne besede: vrane, konflikti, poznavanje, mnenja, sprejemljivost ukrepov, čustva, izkušnje, namera vedenja.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 2255; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

54.
RAZVOJ ČUSTEV IN ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI UČENCEV NA RAZREDNI STOPNJI
Jana Kopše, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled literature s področja proučevanja čustev, ki prispevajo pomemben del k vzgoji in razvijanju otroka v odraslo osebnost. Čustva so v razvoju otroka izrednega, če ne celo prvotnega pomena. Učitelj kot pomemben faktor otrokovega življenja k razvoju veliko doprinese. Spremlja ga skozi vzpone in padce, ki se dotikajo tako uspehov kot neuspehov, vezanih na šolo, ob tem spoznava tudi otrokove vrstnike, ki so prav tako pomemben dejavnik otrokovega razvijanja. Na razvojni poti otroku svetuje, mu pomaga in ga usmerja po svojih najboljših močeh. Otrok spoznava, kako se določena čustva izražajo, katera čustva so družbeno sprejemljiva in katera nesprejemljiva. Čustva se nauči uravnavati in kontrolirati. Zaradi nestimulativnega okolja lahko pride tudi do psiholoških stanj, ki otroka ovirajo in mu onemogočajo vključevanje v skupine vrstnikov in razredno okolje. Ena takšnih motenj je anksioznost, ki zajema občutke nelagodja, zaskrbljenosti, strahu in bojazni, da se bo nekaj zgodilo. Takšen otrok še posebej potrebuje učiteljevo pomoč, ki ga bo usmerila na pravo pot in mu zagotovila nemoten razvoj. V nadaljevanju je predstavljena čustvena inteligentnost. V njem je opredeljeno, kaj čustvena inteligentnost je in katera so njena področja. Na razvoj pomembno vplivajo številni dejavniki, posebej velja izpostaviti dednost in okolje. Cilj raziskave je bil sestaviti na strokovnih in znanstvenih spoznanjih osnovano ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere bi lahko merili stopnjo razvitosti čustev in čustvene inteligentnosti pri otrocih. S pomočjo izvedene raziskave, pri kateri smo uporabili deskriptivno metodo, smo dobili zanimive rezultate, ki so predstavljeni v nalogi. Neslučajnostni priložnostni vzorec predstavljajo učenci od 1. do 5. razreda. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ovrgli hipotezo, v kateri smo predpostavljali, da med različnimi starostmi otrok obstajajo pomembne razlike. Presenetilo pa je tudi dejstvo, da so glede na izračune aritmetičnih sredin fantje v razvoju pred dekleti.
Ključne besede: Čustva, opredelitev čustev, struktura čustev, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, čustvena inteligentnost, spodbujanje čustvene inteligentnosti.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 2630; Prenosov: 568
.pdf Celotno besedilo (653,78 KB)

55.
Primerjava čustvene inteligence med policisti in državljani : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Katja Trpinc, 2015, diplomsko delo

Opis: S pomočjo spletne ankete smo primerjali razvitost čustvene inteligence policistov in ostalih državljanov. Zanimal nas je pogled anketirancev na dobro razvito čustveno inteligentno osebo, kdo ima bolje razvit čut za sočloveka ter ali lahko poklic, ki ga opravlja posameznik, vpliva na boljši razvoj čustvene inteligence. Oprli smo se na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo spletne ankete, ki so jo reševali tako policisti kot ostali državljani.
Ključne besede: policija, policisti, državljani, čustva, empatija, čustvena inteligenca, vprašalniki, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.09.2015; Ogledov: 1398; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (625,29 KB)

56.
Agresivnost, nasilje in borilne veščine : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Bruno Kozlevčar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali, ali sta pojma agresivnost in nasilje povezana s polno kontaktnima borilnima veščinama, kot sta boks in tajski boks, kateri v borilnem svetu veljata za trdi borilni veščini. V teoretičnem delu smo najprej predstavili koncept agresivnosti in nasilja ter ju nato povezali z zgoraj omenjenima borilnima veščinama. Agresivnosti in nasilja se ljudje v največji meri naučimo s posnemanjem, zato so se pri ljudeh razvili stereotipi o izvoru agresivnosti in nasilja iz boksa in tajskega boksa. Namen poučevanja boksa in tajskega boksa ni vzbujati agresivnosti in nasilja v ljudeh, ampak krepiti telo ter se naučiti samokontrole udarcev ter nenazadnje nadzorovanja čustev, za kar poskrbijo ustrezno usposobljeni trenerji teh dveh borilnih veščin. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov razdeljenih med udeležence vadbe boksa in tajskega boksa in intervjujev opravljenih s trenerji in tekmovalci boksa in tajskega boksa, ugotovili, da so ljudje, ki se udeležujejo vadbe borilnih veščin večinoma neagresivne osebe, ki niso naklonjene nasilju v družbi. Intervjuvanci poročajo, da sta boks in tajski boks individualna športa, pri katerih je potrebna zbranost, poslušnost in trda volja, kar pa kot poročajo niso vrline agresivnih in nasilnih oseb. Tako smo zaključili, da sicer obstajajo nekateri agresivni in nasilni posamezniki, ki se udeležujejo vadbe boksa in tajskega boksa, vendar so to bolj izjeme. Prav tako boks in tajski boks ne spodbujata ljudi k agresivnosti in nasilju, ampak poučujeta nadzorovanje uma in telesa.
Ključne besede: čustva, napadalna čustva, agresivnost, nasilje, mladostniki, boks, borilne veščine, tajski boks, samonadzorovanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.08.2015; Ogledov: 2126; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (475,58 KB)

57.
Engage - oblikovanje za čustva
Robert Jaušovec, 2007, strokovni članek

Ključne besede: industrijsko oblikovanje, design, čustva
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 702; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

58.
59.
60.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici