| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 136
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Vpliv interaktivnosti na učinkovitost poučevanja biologije z IKT
Peter Žnuderl, 2016, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je v letih 2011–2014 potekal projekt E-učbeniki pri naravoslovnih predmetih v osnovni šoli. Rezultat projekta so učbeniki za naravoslovne predmete v osnovni in srednji šoli. Med obveznimi naravoslovnimi predmeti niso pripravili le učbenika za biologijo. Da bi ugotovili, kako bi delo z interaktivnim elektronskim učbenikom pri biologiji vplivalo na pridobivanje znanja, smo sami pripravili vzorčne aktivnosti z orodji in po smernicah, ki so bile uporabljene za izdelavo ostalih učbenikov. Na začetku raziskave smo si zastavili dve glavni raziskovalni vprašanji: (1) Ali interaktivnost vpliva na pridobivanje znanja? in (2) Ali na pridobivanje znanja vpliva format učbenika? Poleg tega so nas zanimale razlike med uporabniki. Preučili smo vplive odnosa učencev do predmeta, učnega sklopa, načina dela, učitelja ter vpliv izkušenj glede na način dela. Za namene raziskave smo izdelali učni sklop elektronskega učbenika na temo čutil s tremi podenotami: 1. Vid, 2. Sluh, 3. Vonj, okus in tip. Uporabili smo orodje ExeCute 3.5, ki je bilo uporabljeno tudi za izdelavo učbenikov pri prej omenjenem projektu. Pridobljeno znanje smo ovrednotili z razliko točk med predtestom in potestom, ki so ga učenci rešili pred aktivnostjo in po njej. Aktivnosti smo izvedli na tri različne načine: delo s tablico, pri katerem je bil uporabljen elektronski učbenik, delo s projektorjem, kjer je prav tako bil uporabljen elektronski učbenik, ter delo s klasičnim učbenikom, ki je bil vsebinsko enak elektronskemu učbeniku z manjšimi prilagoditvami za fizični format učbenika. Za ugotavljanje razlik med učenci smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ovrednotili čustva do predmeta, odnos do učnega sklopa, načine dela in učitelja ter mnenje o izkušnjah glede na način dela. K sodelovanju v raziskavi smo povabili šole, ki so sodelovale v projektu, njihovi učenci in učitelji pa so imeli izkušnje z uporabo elektronskih učbenikov. Ugotovili smo, da interaktivnost ni vplivala na pridobivanje znanja. Delo z elektronskim in klasičnim učbenikom je imelo primerljiv vpliv na pridobljeno znanje. Učenci so najmanj znanja pridobili z delom s projektorjem, ki je bil najbolj pasiven način dela v raziskavi. Pri delu s projektorjem je bil uporabljen elektronski učbenik, tako format učbenika ni vplival na pridobivanje znanja. Razlike med skupinama A in B so bile večinoma ali nepomembne ali manj pomembne, nekoliko bolj je odstopala skupina C. Pri analizi testov so rezultati sklopa o vonju, okusu in tipu pri vseh skupinah, ne glede na način dela, odstopali od sklopov o vidu ter sluhu. Ker se je odstopanje pojavilo pri vseh skupinah, ni bistveno vplivalo na skupen rezultat, je pa onemogočilo določitev povezave med različnimi odnosi (do učitelja, predmeta, sklopa ter načina dela) in izkušnjami z uporabo posameznih učnih pripomočkov (tablica, projektor in klasični učbenik) ter pridobljenim znanjem.
Ključne besede: elektronski učbenik, klasični učbenik, projektor, interaktivnost, čustva, izkušnje, pridobivanje znanja.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1616; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

42.
ODNOS UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA DO NEPRIMERNEGA VEDENJA UČENCEV
Suzana Kunčić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, katera so tista neprimerna vedenja, s katerimi učenci najpogosteje kršijo pravila šolskega reda in katera od teh dejanj so najbolj moteča. Cilj je bil ugotoviti tudi vzroke za pojav neprimernih vedenj (po mnenju učiteljev) in metode oz. pristope, ki jih uporabljajo učitelji ob neprimernem vedenju. Prav tako je bil namen spoznati, ali učenci z neprimernim vedenjem spodbudijo negativna čustva pri učiteljih, katera so ta in kaj vpliva na njihovo izčrpanost. Prvi, teoretični del, predstavljajo teoretična spoznanja različnih avtorjev, drugi, empirični del, je prikaz odnosa učiteljev razrednega pouka do neprimernega vedenja učencev na podlagi anketnega vprašalnika, ki so ga reševali učitelji. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 8 vprašanj zaprtega tipa in so ga reševali 103 razredni učitelji. Rezultati raziskave so pokazali, da je najbolj moteče vedenje po mnenju anketirancev psihično in fizično nasilje med vrstniki, najpogostejše neprimerno vedenje pa klepetanje. Učitelji menijo, da vzroki neprimernega vedenja izhajajo iz družine. Ob neprimernem vedenju učencev doživljajo učitelji negativna čustva, najpogosteje razočaranje. Neprimerno vedenje vpliva na izčrpanost učiteljev. Pri reševanju neprimernih vedenj učitelji uporabljajo pristope zmernega nadzora, prav tako Glasserjev in Dreikurssov model reševanja neprimernih vedenj učencev.
Ključne besede: učenci, učitelji, neprimerno vedenje, čustva, pristopi oz. modeli reševanja neprimernih vedenj
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1574; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (975,38 KB)

43.
FRAZEOLOŠKA PODOBA POZITIVNIH ČUSTEV V SLOVENŠČINI
Valentina Toman Čremožnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo s kognitivnega vidika obravnava konvencionalne frazeološke enote jezika, natančneje pozitivni čustvi, tj. ljubezen in srečo, ki imata za sestavini elemente, ki pri človeku zbujajo pozitivizem, dobro počutje, ugodje, tj. srečo in ljubezen. Delo lahko obogati področje slovenske frazeologije kot vede s simbolno-kulturnim značajem, v katerem odsevajo spoznavni procesi. Ti potekajo v človeškem razumu in so del človekovega pojmovanja, razmišljanja in načina življenja. Analiza daje možnost vpogleda, kako slovenski govorci v vsakdanjem življenju konceptualizirajo ljubezen in srečo. Delo je nastalo v sklopu kulturno-kognitivne lingvistike.
Ključne besede: frazeologija, frazem, kognitivno jezikoslovje, pozitivna čustva
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 2176; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (958,63 KB)

44.
Spomin kot epistemska vrlina – Uporaba mnemotehnik pri učenju arbitrarnih kategorij v nemščini kot tujem jeziku
2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava (možno) uporabo mnemotehnik pri učenju arbitrarnih kategorij v nemščini kot tujem jeziku. Osrednji cilj je s stališča nevrodidaktike opozoriti na učinkovitost mnemotehnik in s stališča vrlinske epistemologije upravičiti spominska prepričanja na podlagi tega, kako jih ohranjamo v spominu. V teoretičnem delu je umetnost pomnjenja opisana kot čustveno obarvana strategija organiziranja spominskih vtisov v okviru asociativnega učenja, spomin opredeljen kot epistemska vrlina ter mnemotehnike kot metode pomnjenja, ki upravičujejo ohranjanje prepričanj in krepijo spomin. Sekundarni cilj je na podlagi učbeniškega gradiva – z eksemplarično analizo izbranega priročnika in učbenika – ugotoviti, v kolikšni meri so pri učenju arbitrarnih kategorij mnemotehnike zastopane (barvno kodiranje, mentalne slike, metoda lokacije in domišljijske zgodbe). Ob analizi se poskuša s sugestijami, kako tematizirati mnemotehnike, dopolniti komunikacijske vrzeli, ki nastopijo zaradi diskretnega pristopa k mnemotehnikam. Če mnemotehnike pozitivno učinkujejo na učenje, potem bi jih bilo potrebno tematizirati tudi v izobraževalnem procesu učiteljev in učencev.
Ključne besede: mnemotehnika, spomin, epistemska vrlina, asociativno učenje, čustva
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1342; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

45.
OBRAZNI IZRAZI IN VLOGA UPODABLJANJA ČUSTEV V PORTRETNI UMETNOSTI
Monika Pocrnjić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Obrazni izrazi in vloga upodabljanja čustev v portretni umetnosti je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo predstavili telesno govorico in izražanje čustev. Osredotočili smo se na opisovanje čustvenih izrazov na obrazu in izražanje ekspresije v likovni umetnosti. Nato smo obravnavali upodobitve obrednih in izraznih gibov, ki so se ohranile v ikonografiji. Proti koncu teoretičnega dela smo predstavili še tri umetnike: Charlesa Le Bruna, Rembrandta Harmenszoon van Rijna in Francisa Bacona, ki so v svojih v portretih in avtoportretih raziskovali in ustvarjali različne izraze človekove ekspresije. Telo v kontekstu gibanja in čustev smo proučevali zato, da bi obravnavano vsebino uporabili pri odkrivanju psiholoških lastnosti portretirancev. V praktičnem delu smo na začetku predstavili izdelavo kartonske praskanke s kombiniranjem materialov in uporabo različnih orodij pri modeliranju oblik v beli risbi. Na koncu smo predstavili še ustvarjalni proces ter lastne portrete in avtoportrete.
Ključne besede: likovna umetnost, likovno izražanje, telo, obraz, čustva, psihološki portret, ekspresija, risba, praskanka.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1658; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (6,58 MB)

46.
Umetniško ustvarjanje kot vir za ustvarjalno in inovativno sistemsko vedenje v organizaciji
Nataša Bernard, 2016, magistrsko delo

Opis: Del človeštva spoznava, da se je potrebno vrniti k celostnemu in ustvarjalnemu človeku, ki je sposoben čustvovati, obstajati, se izražati, sodelovati, soustvarjati – v vsej svoji različnosti. Mnoga podjetja so se zato v 21. stoletju obrnila tudi k umetnosti. Umetnost ima namreč moč spodbujati ustvarjalnost, ki je podlaga za inovativnost, spodbuja medsebojno ustvarjalno sodelovanje in nagovarja človeški potencial v celoti - srce, telo, razum in duha. Kljub strinjanju strokovnjakov, da je ustvarjalnost koristna in nujno potrebna za družbeni napredek in da brez inovacij dolgoročen obstoj podjetij ni možen, smo v praksi še šibki. Vsako podjetje na svoj način išče odgovore in rešitve. V zadnjih letih napredna podjetja, predvsem v tujini, pomoč iščejo tudi pri umetnikih in umetniških organizacijah. Primeri so pokazali, da so bili ti cilji doseženi, a je povezava med umetniškimi intervencijami in inovacijami redko neposredna in očitna. Obenem je na voljo malo teorije in empiričnih študij, na katerih bi temeljila strategija za raziskovanje in vrednotenje vplivov umetniških intervencij na ustvarjalnost in inovativnost. V majhnem, slovenskem podjetju X smo z enajstimi udeleženci v obdobju enega leta izvedli raziskavo s tremi različnimi umetniškimi intervencijami s tremi različnimi umetniki. Ker smo poskušali priti do čim celovitejše slike doživljanja umetniških intervencij v izbranem podjetju oziroma do čim celovitejše analize njihovih vplivov na proučevane konstrukte (percepcija lastne ustvarjalnosti, ustvarjalna samoučinkovitost, samospoštovanje, razpoloženjska in čustvena stanja, klima za psihološko varnost), smo uporabili kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Ugotovili smo, da kvantitativni del raziskave kaže, da v proučevanem obdobju ni prišlo do statistično značilnih razlik med merjenji konstruktov, ki bi kazale na učinkovitost umetniških intervencij v izbranem podjetju (nakazovala se je le smer povišanja ali znižanja). O toliko večji podpori umetniškim intervencijam v izbranem podjetju pa govori kvalitativni del. Nekateri udeleženci raziskave so pol leta po intervencijah zaznali spremembe pri svojem delu in v delo začeli vnašati spremembe v smeri večje ustvarjalnosti. Nekateri so ugotovili, da so npr. bolj ustvarjalni, kot so pričakovali, da so pri delu manj pasivni in rutinerski ter bolj spontani, da so ob izdelkih, ki so nastali na intervencijah, odkrili lasten, še neizkoriščen ustvarjalni potencial in da lahko tudi na do sedaj nepoznanih področjih pokažejo ustvarjalnost. Nekateri udeleženci so občutili spremembe pri doživljanju samih sebe, zlasti pa so po intervencijah veliko bolj zaznavali in izražali različna razpoloženjska in čustvena stanja. Predvsem so po intervencijah začeli drugače doživljati svoj tim. Na intervencijah so imeli udeleženci priložnost spoznati sposobnosti sodelavcev, njihovo ustvarjalnost, odprtost, sproščenost in pripravljenost za sodelovanje. Povezanost in sodelovanje znotraj tima se je zato povečalo in pri večini se je doživljanje psihološke varnosti v podjetju okrepilo. Na podlagi izkustva so se okrepila tudi spoznanja o sinergičnih učinkih medsebojnega povezovanja in sodelovanja, kjer udeleženci raziskave po intervencijah vidijo največji in še neizkoriščen potencial. Umetniške intervencije so spodbudile razmišljanje o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti za posameznika in podjetje ter željo in ideje za nadaljnje aktivnejše razvijanje tega področja. Ugotovili smo, da uvajanje sprememb na področju vedenja pogosto zahteva napor in čas. Zato bi morali pri merjenju vplivov umetniških intervencij več pozornosti nameniti dolgoročnim izidom. Obenem bi bilo potrebno povečati intenziteto izpostavljenosti posameznika različnim umetniškim intervencijam skozi daljše časovno obdobje. Več pozornosti pa bi bilo potrebno nameniti tudi uporabni vrednosti umetniških intervencij.
Ključne besede: ustvarjalnost, umetniške intervencije, psihološka varnost, samospoštovanje, čustva, kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih metod
Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 1168; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

47.
Aromaterapija kot možnost lajšanja poklicnega stresa učiteljev
Marija Kuster Kortnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih se vedno več pozornosti posveča vsakodnevnemu stresu in njegovim škodljivim posledicam. Ker preživimo na delovnem mestu kar nekaj časa, je zelo pomembno, kako ga sprejemamo in doživljamo. Zadovoljstvo z delom in poklicni stres sta pomembna tudi zato, ker se odražata posledično v drugih sferah našega življenja in v našem zdravju. V teoretičnem delu naloge je prikazana povezava med zadovoljstvom, stresom, aromaterapijo in čustvi. V empiričnem delu smo raziskali zadovoljstvo učiteljev in kako nanj vpliva starost in delovna doba. V nadaljevanju smo iskali povezavo med zadovoljstvom in doživljanjem stresa na delovnem mestu učiteljev. Osredotočali smo se na dejavnike, ki so najbolj stresni učiteljem, in ugotavljali, kako ocenjujejo učitelji stresnost posameznih obdobij šolskega leta. Prav tako nas je zanimalo, kako pogosto in s katerimi protistresnimi aktivnostmi se učitelji že ukvarjajo. Aromaterapija je pomembno in razvijajoče se področje, ki še zdaleč ni doseglo vseh svojih možnosti uporabe. Osrednja pozornost magistrske naloge je v iskanju najprimernejšega načina uporabe aromaterapije za dobro počutje učiteljev. Raziskava je pokazala, da uporaba mešanice eteričnih olj z difuzorjem izboljšuje splošno počutje učiteljev v šoli. Še uspešnejša pa se je izkazala individualna uporaba eteričnih olj v obliki aromatičnih olj ali žepnih inhalatorjev po nasvetu aromaterapevta. Sama raziskava je pomembna za razvoj aromaterapije, saj smo oblikovali priporočila za preprečevanje in zmanjševanje stresa pri učiteljih s pomočjo aromaterapije.
Ključne besede: aromaterapija, stres, zadovoljstvo, čustva, učitelji
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1672; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

48.
Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenci
Manja Škof, 2016, magistrsko delo

Opis: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor. S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Ključne besede: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1699; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

49.
ZANEMARJENOST PREDŠOLSKEGA OTROKA S STRANI STARŠEV ALI SKRBNIKOV
Lea Zadravec, 2016, diplomsko delo

Opis: Predšolski otrok ob sebi nujno potrebuje odraslo osebo, ki ga usmerja, vzgaja in uči. Starši, skrbniki ali strokovni delavci se morajo za otroka zavzeti in mu nuditi čim boljše življenjske pogoje. V teoretičnem delu diplomskega dela so navedeni in opisani razlogi, kaj starše ali skrbnike privede, da začnejo zanemarjati svojega otroka, na kakšne načine to počnejo in kako se predšolski otrok ob tem počuti. Razčlenjene so vrste zanemarjenosti in vsaka izmed njih je posebej opredeljena. Predšolski otrok v času zanemarjanja trpi, zato je pomembno, da se problemi in težave odpravijo. Opisani in navedeni so pristopi k reševanju zanemarjanja ter predlogi kako pomagati tudi staršem ali skrbnikom. Pomembno je, da starši ali skrbniki s tem dejanjem nemudoma prenehajo in ga več ne ponavljajo. V empiričnem delu diplomskega dela so navedeni rezultati ali obstajajo razlike med mestnimi in podeželskimi otroci glede na higieno, ali se otroci ločenih staršev manj gibajo, kateri starši ali skrbniki (zanemarjenih ali ne zanemarjenih otrok) pogosteje komunicirajo z vzgojitelji in ali obstaja povezava med ustvarjalnim področjem otroka ter izobrazbo staršev ali skrbnikov. Vsi pridobljeni podatki iz anketnih vprašalnikov so bili obdelani s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in prikazani v tabelah.
Ključne besede: Čustva, gibanje, higiena, predšolski otrok, starši, strokovni delavci, ustvarjalnost otrok, zanemarjenost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 1510; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (382,72 KB)

50.
Odnos med prepričanji in spoprijemanjem z negativnimi čustvi v razredu pri učiteljih osnovne šole
Zita Šimonka, Katja Košir, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Pretirano oklepanje mitov o idealnem učitelju vodi v učiteljeva prevelika pričakovanja, to pa posledično do izgorelosti in nastanka negativnih čustev (Bečaj 1990). Namen prispevka je preveriti povezanost med strinjanjem z miti o dobrem učitelju in doživljanjem negativnih čustev ter povezanost med samoocenjenim ustrezanjem mitom o dobrem učitelju in doživljanjem negativnih čustev. V raziskavi je sodelovalo 137 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da se učitelji pretirano oklepajo mitov o dobrem učitelju ter da v povprečju vsi v določeni meri v razredu doživljajo negativna čustva. Vzroke za negativna čustva najpogosteje iščejo v vedenju učencev. V diskusiji smo navedli nekaj možnih rešitev, ki bi učiteljem pomagale pri spoprijemanju z negativnimi čustvi v razredu.
Ključne besede: učitelji, negativna čustva, prepričanja, pričakovanja, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1121; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (635,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici