| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Stiske starejših oseb ob namestitvi v institucionalno varstvo
Maja Gradišnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Življenjska doba se zaradi izboljšanja razmer tako na socialnih kot zdravstvenih segmentih daljša. Nekateri starostniki se odločijo za namestitev v institucionalno varstvo. Ob tem se pogosto pojavijo različne stiske, s katerimi se starostniki soočajo na različne načine. Z zaključnim delom želimo opozoriti na najpogostejše stiske, s katerimi se soočajo starostniki ob namestitvi v institucionalno varstvo. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izvedeni so bili delno strukturirani intervjuji z osmimi starejšimi osebami, ki bivajo v institucionalnem varstvu. Uporabljena je bila metoda tematske analize besedila. Rezultati: Analiza podatkov je rezultirala v tri glavne teme, in sicer: izguba avtonomije; depresivno razpoloženje in tuje okolje. Ugotovili smo, da starejše osebe ob namestitvi v institucionalno varstvo doživljajo stiske, s katerimi se soočajo na različne načine. Diskusija in zaključek: Starejše osebe se ob namestitvi v institucionalno varstvo spoprijemajo z različnimi stiskami. Ugotovili smo, da starejšim osebam največjo stisko predstavljajo tuje okolje, izguba avtonomije ter depresivno razpoloženje. Narejenih je zelo malo raziskav glede čustvenega doživljanja starejših oseb ob namestitvi v institucionalno varstvo, zato bi bilo treba več pozornosti usmeriti na to temo.
Ključne besede: starostnik, stiske, čustva, doživljanje, sprejem v dom.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 1529; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

32.
Čustva predšolskih otrok pri obisku zobozdravnika
Tina Janušić, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Čustva predšolskih otrok pri obisku zobozdravnika smo želeli podrobneje ovrednotiti in raziskati, kako vplivajo čustva na otroka pred in po obisku zobozdravnika ter kako vpliva njegovo obnašanje pred in po obisku na starše oziroma skrbnike, ki so ga pripeljali k zobozdravniku. V teoretičnem delu je predstavljeno razvojno obdobje otroka, otrokova navezanost, značilnosti otrokovih čustev, opisan je tudi strah in odziv otroka na obisk pri zobozdravniku. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne in neeksperimentalne kavzalne metode na vzorcu iz konkretne populacije 89 otrok raziskali, ali otroci, ki so bolje pripravljeni in motivirani za obisk zobozdravnika s strani staršev reagirajo bolj pozitivno kot otroci, ki so slabše pripravljeni. Preučili smo otrokovo obnašanje do staršev oziroma skrbnikov pred in po obisku zobozdravnika. S pomočjo absolutne frekvence smo izračunali odsotne frekvence in ugotovili, da starši svoje otroke pripravijo na obisk zobozdravnika največkrat s pomočjo pravljic, pogovora in obljub. Otroci pred obiskom največkrat začutijo strah, ki ga pokažejo z jokom. Do oseb, ki jih pripeljejo na pregled k zobozdravniku, pred pregledom niso bili agresivni, vendar pa je polovica otrok ignorirala osebo, ki jih je pripeljala. Po pregledu 86 od anketiranih otrok te osebe ne želi izpustiti in si želi njenega objema.
Ključne besede: čustva, navezanost, predšolski otrok, strah, zobozdravnik
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 955; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (540,72 KB)

33.
Samoocena uravnavanja čustev in subjektivno blagostanje pri študentih razrednega pouka in socialne pedagogike
Helena Smrtnik Vitulić, Simona Prosen, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava strategije uravnavanja čustev glede na Grossov in Thompsonov) model ter subjektivno blagostanje pri študentih razrednega pouka (n = 116) in socialne pedagogike (n = 54). Med strategijami uravnavanja čustev skupini študentov najbolj pogosto uporabljata izbiro in spremembo situacije, telesno aktivnost in iskanje socialne opore, najmanj pa psihoaktivne snovi. Študenti razrednega pouka pogosteje kot študenti socialne pedagogike čustva uravnavajo s preusmerjanjem pozornosti, z vplivanjem na fiziološke spremembe in z iskanjem socialne opore. Študenti razrednega pouka poročajo o pomembno višjem subjektivnem blagostanju kot študenti socialne pedagogike.
Ključne besede: čustva, uravnavanje čustev, študenti, učitelji, socialni pedagogi
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1010; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (135,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

34.
Psihološki vplivi na sodniške odločitve v kazenskem postopku
Maja Žarković, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odločitve sodnikov v kazenskem postopku lahko pomembno vplivajo na življenje posameznika. Zakon sodniku postavi določene meje, vendar mu hkrati hote ali nehote prepusti tudi določeno svobodo pri izbiri med možnimi odločitvami. Kljub zakonski ureditvi sodnega odločanja in visoki strokovni usposobljenosti sodnikov pa prihaja do nekonsistentnih in nepravičnih sodnih odločitev. Odločanje je namreč človeški proces, v katerem pridejo do izraza vse človeške mentalne, duhovne in socialne lastnosti. Poleg situacijskih in vrednostnih okvirjev odločanja h kontekstu odločanja sodijo tudi psihološki in socialni dejavniki odločanja, npr. utrujenost, čustvena vznemirjenost, pričakovanja in želje izkušnje in znanje, spol, starost, etična in slojna pripadnost. Visoka kompleksnost odločanja pomeni, da so napake v presojah odločanja skoraj neizogibne. Pravzaprav se lahko čudimo, kako to, da kljub takšni kompleksnosti kontekstov odločanja, sodniki praviloma ne delajo velikih napak oz. dosegajo svoje cilje. Sodniki so tako kot ostali ljudje podvrženi različnim kognitivnim in socialnim dejavnikom, katerih delovanje je po večini nezavedno. Odločajo kot celostna bitja, z »dušo in telesom«, s čustvi in razumom, kot člani družbenih celot in ne le kot posamezniki, in prav tako ne kot neka vrsta avtomati ali računalniki. Vpliva teh dejavnikov se ne da izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo njihov učinek na sodne odločitve z opozarjanjem na njihov obstoj in z izobraževanjem sodnikov o njihovem delovanju.
Ključne besede: sodnik, kazenski postopek, odločanje, psihološki vpliv, socialna psihologija, čustva, predsodki, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1460; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

35.
Vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X
Nina Pazlar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo s pomočjo definicij in pogledov različnih avtorjev predstavili organizacijsko kulturo, zadovoljstvo zaposlenih in prisotnost čustev v organizaciji. Z raziskavo smo preverili, ali organizacijska kultura vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in v kakšni meri so na delovnem mestu prisotna čustva. Kot podlago za raziskavo smo uporabili raziskovalni projekt GLOBE, enega večjih projektov na področju raziskovanja organizacijske kulture. S pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika smo v prvem delu anketirance spraševali o obstoječem stanju v podjetju, pri tem pa smo uporabili devet dimenzij organizacijske kulture: odnos do moči, izogibanje negotovosti, družbeni kolektivizem, skupinski kolektivizem, enakopravnost spolov, odpornost, usmerjenost v prihodnost, usmerjenost v uspešnost in človečnost. V drugem delu smo od anketirancev želeli izvedeti, kako in v kolikšnem obsegu se na delovnem mestu kaže prisotnost čustev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so skupinski kolektivizem, odpornost zaposlenih, usmerjenost v prihodnost in usmerjenost v uspešnost tiste dimenzije organizacijske kulture, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Prav tako smo ugotovili, da zadovoljni zaposleni na splošno izražajo pozitivno naklonjenost do podjetja in svojih sodelavcev, medtem ko so nezadovoljni zaposleni nenaklonjeni svojim sodelavcem in se na delovnem mestu pogosto soočajo s pojavom jeze.
Ključne besede: Organizacijska kultura, projekt GLOBE, zadovoljstvo zaposlenih, čustva, čustvena inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2017; Ogledov: 1210; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

36.
Plesno izražanje predšolskih otrok in plesna dramatizacija
Urška Gorišek, 2017, diplomsko delo

Opis: Praktično zaključno delo z naslovom Plesno izražanje predšolskih otrok in plesna dramatizacija, temelji na projektnemu delu, ki smo ga izvedli v vrtcu Radovednež Škocjan, v skupini Cicibani, kjer so otroci stari od 3 do 4 leta. Otroci so se seznanili s pravljico Marjana Mančka: Piščanček Pik. Pravljica nam je bila motivacija za plesno ustvarjanje katerega končni rezultat je bila izvedba plesne dramatizacije. V teoretičnem delu so predstavljena področja, ki so se povezovala ves čas trajanja projektnega dela: ples, glasba, čustva in pravljica v povezavi s predšolskim otrokom. Opisali smo tudi projektno delo v vrtcu. V praktičnem delu je opisan potek projektnega dela. Tekom projekta, ki je temeljil na pripravi in izvedbi plesne dramatizacije, so se otroci seznanili z novo pravljico, spoznavali osnovna čustva (strah, jeza, žalost, veselje), poslušali glasbo za različna razpoloženja in se nanjo gibalno odzvali ter ustvarili plesno dramatizacijo Piščanček Pik, s katero so se na prireditvi ob materinskem dnevu, ki je potekala na ravni vrtca Radovednež Škocjan, predstavili otrokom vrtca, njihovim staršem in zaposlenim.
Ključne besede: predšolski otrok, plesna dramatizacija, čustva, glasba, pravljica, projektno delo.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 1819; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

37.
Čustva in politika
Smiljana Gartner, 2010, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: čustva, spol, politika, mediji, strah
Objavljeno v DKUM: 01.08.2017; Ogledov: 1117; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (123,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

38.
Psihične posledice žrtev hišnih vlomov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tajda Srečnik Cordin, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o vlomih na splošno, o njihovih posledicah in žrtvah. Vlom je pri nas vsakodnevni pojav in se vedno bolj pogosto dogaja. Veliko ljudi se je že srečalo z vlomom ali pa vsaj poznajo kakšno žrtev. Temo sem si izbrala z namenom, da raziščem, kaj doživljajo žrtve vloma in kakšne so razlike v doživljanju glede na spol. Prvi del diplomske govori bolj o vlomu na splošno. Predstavljena je definicija vloma, načini vlamljanja, kako se preiskovalci lotijo preiskave vloma, kdaj se zgodi največ vlomov in kakšna je statistika vlomov v Sloveniji glede na pretekla leta. Za dokazovanje vloma so za preiskovalce zelo pomembne sledi in priče. Sodelovanje med pričo in preiskovalcem je pomembno z vidika pridobivanja informacij. Predstavljeni so tudi vlomilci — kakšne vrste vlomilcev poznamo in kako jih z vlomi zaznamujemo. Drugi del naloge je pomembnejši in se nanaša na žrtev in njene posledice. Žrtve vloma doživijo psihične in materialne posledice. Za žrtev imajo večjo težo psihične posledice. Pri tem se reakcije na vlom razlikujejo po spolu. Preteklost in osebnost žrtve imata močan vpliv na to, kako žrtev reagira na vlom. Vse žrtve namreč ne reagirajo enako na vlom in pri prizadetih se pojavijo različna čustva. Vlom pomeni za žrtve ogromen stres, zaradi česar se razvijejo različna čustva. Med najpogostejšimi so: strah, jeza, jok, obup, šok, tesnoba, panična motnja, depresivnost, žalost … V nadaljevanju je predstavljena tudi viktimologija, veda, ki se ukvarja z žrtvijo. Viktimologi raziskujejo dejavnike viktimologije, zakaj se ponavlja, kakšne so njene posledice na žrtev. Te so predvsem psihične narave in pogosto se pojavi tudi posttravmatska stresna motnja. To je motnja, ko žrtev po doživetju potencialno travmatičnega dogodka razvije nadaljnje travmatične težave.
Ključne besede: vlomi, storilci, posledice, žrtve, čustva, psihične posledice, viktimologija, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.07.2017; Ogledov: 1400; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (532,34 KB)

39.
Žalovanje predšolskih otrok ob izgubi pomembne osebe
Lucija Gorenak, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Žalovanje predšolskih otrok ob izgubi pomembne osebe je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Z diplomsko nalogo sem želela spoznati in izvedeti, ali se v vrtcu vzgojitelji ter vzgojiteljice pogovarjajo o smrti z otroki, ali je smrt večinoma tabu tema, ki se ji izogibajo in pred to temo otroke obvarujejo, ter tudi, na kakšne načine to temo obravnavajo v vrtcu. V prvem, teoretičnem, delu diplomske naloge sem pisala o smrti in žalovanju ter doživljanju smrti in žalovanja pri otrocih. Opredelila sem, kaj je smrt in žalovanje, katere so faze žalovanja, pomoč pri žalovanju ter ali je pravilno, da otrok vidi odraslega jokati oziroma žalovati. V nadaljevanju sem pisala o tem, kako otrok razume smrt, kako otroku razložimo smrt, odziv otroka na smrt bližnje osebe ter smrt staršev ter ali naj se otrok udeleži pogreba ali ne. Ob koncu teoretičnega dela sem obravnavala pomembno temo, in sicer, kako pomagati otroku ob izgubi njemu pomembne osebe. Dodala sem tudi nekaj primerov literature, s katero si lahko pomagamo, ko se s predšolskim otrokom želimo pogovoriti o žalovanju ali smrti. V empiričnem delu sem imela s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sem ga razdelila med vzgojiteljice ter pomočnice vzgojiteljic, namen ugotoviti, ali imajo vzgojitelji ter pomočniki vzgojiteljev izkušnje z otrokom, ki je doživel izgubo njemu pomembne druge osebe in kako v vrtcu to temo obravnavajo. V empiričnem delu so interpretirani in predstavljeni rezultati raziskave, ki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Ugotovila sem, da se v vrtcih z otroki o smrti veliko pogovarjajo, vendar se te teme večinoma ne dotikajo, če to ni zares potrebno. Znajo izbrati pristope pogovora z otrokom in pomoči otroku, ki izgubi njemu bližnjo osebo.
Ključne besede: žalovanje, smrt, otrok, vzgojitelj, vrtec, čustva
Objavljeno v DKUM: 02.06.2017; Ogledov: 2044; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

40.
UČINKOVITOST ORGANIZACIJE NA PODLAGI ČUSTVENE INTELIGENCE
Matevž Gobec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem predstavil pomembnost čustvene inteligence v organizacijah. V prvem poglavju je opredeljena čustvena inteligenca in čustvo. V drugem poglavju so razložene vse štiri spretnosti za razvijanje popolne čustvene inteligence posameznika: samozavedanje, obvladanje sebe, družbeno zavedanje in obvladanje medsebojnih odnosov. V tretjem poglavju je predstavljen pomen povezovanja posameznikov v čustveno inteligentne skupine. S povezovanjem pridobijo znanje, izkušenosti in postanejo močnejši za doseganje skupnih ciljev. V četrtem poglavju je razložena razlika med čustvenim in razumnim umom, kaj prispevata k posamezniku in pomembnost obojega. V petem poglavju je predstavljen pomen čustvene inteligentne za organizacije, kako se ohrani, kako se poveča in meri. Na koncu je opredeljen vpliv čustvene inteligence na organizacije, kako lahko znižajo stres, izboljšajo pogoje na delovnem mestu in pomagajo pri vodenju organizacije.
Ključne besede: Čustva, čutvena inteligenca, organizacija, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 17.03.2017; Ogledov: 1351; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (984,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici