| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Čustvena inteligenca managerjev
Ana Korez, 2019, diplomsko delo

Opis: Z izrazom čustvena inteligenca označujemo inteligentno uporabo čustev in njihovo prilagajanje informacijam. Izraz ne pomeni, da oseba, ki je čustveno inteligentna, jasno kaže svoja čustva, saj je lahko tudi oseba, ki svojih čustev ne izraža tako nazorno (ali sploh), čustveno inteligentna. Čustveni in osebni razvoj človeka je posledica delovanja treh glavnih, prepletajočih se dejavnikov. Ti dejavniki so dednost, učenje in zunanji vplivi, ki v telesu povzročajo fizične ter kemične spremembe. Tako se nekaterih pomembnih čustvenih spoznanj otrok nauči od staršev, kljub temu pa starost pri čustveni inteligenci ni glavno merilo, saj je čustveno inteligenco mogoče dvigniti do največje mere pri kateri koli starosti. Management se pojavlja pri vsaki organizaciji, v podjetju pa določa osnovne smeri razvoja podjetja, njegove strateške cilje ter skrbi, da se na vseh ravneh delovanja izvajajo načrtovane naloge. Manager ima tako v podjetju ključno mesto, saj je odgovoren za njegovo vodenje in usmerjanje. Manager je pogosto odgovoren za to, kako uspešno bo podjetje. Pri svojem delu nosijo veliko odgovornosti, zato je pomembno, da so samozavestni, vplivni in hkrati razumevajoči do zaposlenih v podjetju. Dobro je, da so managerji inteligentni in da je njihovo razmišljanje racionalno, a z obvladovanjem čustvene inteligence lahko dosežejo večji uspeh in so s strani drugih označeni za bolj pristojne in sposobne. Najboljši managerji ne vodijo samo s svojo močjo ter avtoriteto, ampak na podlagi obvladovanja medsebojnih odnosov. Uglašeni vodje imajo potrebno znanje o sodelovanju in odnosih v podjetju in tako znajo pravilno presoditi, kdaj je podrejenim treba prisluhniti in kdaj ukazovati. Managerji se, generalno gledano, premalo zavedajo, kako pomembna je čustvena inteligenca za delo z ljudmi v organizaciji. Cilj naloge je preučiti in spoznati izraz čustvena inteligenca in ugotoviti, kako le-ta vpliva na delovanje podjetja. Ob proučitvi zadevne problematike smo ugotovili, da na učinkovitost na delovnem mestu ter na splošno poslovno uspešnost podjetja zelo pomembno vpliva tudi stopnja čustvene inteligence managerjev. Osebnost managerja, kot najpomembnejše osebe v podjetju, namreč pomembno vpliva na razvoj samega podjetja in njegovo delovanje. Ravno manager je namreč tisti, ki v podjetju sprejema ključne odločitve.
Ključne besede: čustvena inteligenca, management, čustva, vodenje
Objavljeno v DKUM: 30.10.2019; Ogledov: 1817; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (939,80 KB)

22.
Vpliv čustvene inteligence na zadovoljstvo zaposlenih
Jelena Ramuš, 2019, magistrsko delo

Opis: Čustvena inteligenca predstavlja zmožnost posameznika, da se zaveda in prepoznava tako svoja kot tuja čustva, da jih uporablja v vsakodnevnem življenju ter da je sposoben čustva regulirati. Z zadovoljstvom zaposlenih pri delu pa se povečuje učinkovitost zaposlenih, zato se je potrebno zavedati pomembnosti zadovoljstva pri delu in intelektualnega kapitala, saj so zadovoljni zaposleni pomemben vir tudi pri doseganju ciljev organizacije. V teoretičnem delu smo preučevali teoretične osnove čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih pri delu ter korelacije med obema konstruktoma. Zanimal nas je predvsem vpliv čustvene inteligence na zadovoljstvo zaposlenih pri delu ter povezave obeh konstruktov z različnimi spremenljivkami kot so spol, starost in izobrazba. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave na podlagi obravnavanega vzorca. Podatke smo pridobili z metodo anketiranja, rezultate pa smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS. Cilj raziskave je bil ugotoviti prisotnost čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih pri delu v obravnavani organizaciji ter preveriti raziskovalne hipoteze. Ugotovili smo, da je več kot polovica anketirancev povprečno inteligentnih ter, da so zaposleni, ki so čustveno bolj inteligentni, pri delu manj zadovoljni. Rezultati so pokazali, da ni razlik v čustveni inteligenci med spoloma, da je povprečno zadovoljstvo pri moških in ženskah enako, prav tako pa se povprečno zadovoljstvo pri delu, ne razlikuje pri mlajših in starejših anketirancih. Namen je opozoriti na pomembnost človeškega vira v organizaciji ter prikazati splošne značilnosti zadovoljstva zaposlenih in čustvene inteligence, saj oba konstrukta pomembno vplivata na druge koncepte znotraj organizacijske enote. Z izvedeno raziskavo smo pripomogli k poglobljenemu razumevanju čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih, preverili določene elemente korelacije ter razlike med obravnavanima konstruktoma. Vsakemu posamezniku predlagamo razvijanje čustvene inteligence, saj je učenje čustvene inteligence vseživljenjska šola, ki ni pogojena s starostjo in raste skupaj z izkušnjami.
Ključne besede: Čustvena inteligenca, zadovoljstvo zaposlenih, čustva, anketiranci, zaposleni, organizacija.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1412; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

23.
Izkušnje negovalnega osebja z negovanjem starostnika z demenco
Barbara Hrga, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Število starejšega prebivalstva se po svetu hitro povečuje, kar predstavlja velik izziv za zdravstveno nego. Delovno okolje ter značilnosti starostnika z demenco sta zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na izkušnje ter zadovoljstvo negovalnega osebja, ki neguje starostnika z demenco. Z zaključnim delom želimo prispevati k boljšemu razumevanju izkušenj negovanja starostnika z demenco, kakšna čustva in občutke ob tem doživljajo in kako se soočajo s težavami. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu zaključnega dela je uporabljena kvalitativna deskriptivna metoda. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena metoda delno strukturiranih intervjujev desetih članov negovalnega tima v socialno varstvenem zavodu. Prepisani zvočni posnetki so bili analizirani po metodi tematske analize. Rezultati: Glede na analizo podatkov smo rezultate razvrstili v pet glavnih tem: čustva ob negovanju, občutki ob negovanju, doživljanje oseb z demenco, načini soočanja pri delu z dementnimi osebami in predloge za izboljšanje dela z dementnimi osebami. Na podlagi podatkov smo ugotovili, da ima negovalno osebje, ki neguje starostnika z demenco, različne občutke, čustva ter tako dobre kot tudi slabe izkušnje z negovanjem starostnika z demenco. Diskusija in zaključek: Negovalno osebje z negovanjem starostnika z demenco podoživlja različna čustva in občutke. Najtežje se sooča z njihovo agresivnostjo, s kričanjem, z nezmožnostjo samostojnosti, nezaupanjem in žaljenjem. Boljša organizacija dela, zaposlitev dodatnega in izkušenega kadra, boljša komunikacija v negovalnem timu, izobraževanja, supervizija in psihološka podpora so nujni za zmanjšanje obremenitev negovalnega osebja pri delu z osebami, obolelimi za demenco.
Ključne besede: doživljanje zaposlenih, čustva, občutki, dom starejših občanov
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1014; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

24.
Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege v osnovnem zdravstvenem varstvu spodnjeposavske in dolenjske regije
Violeta Bahat Kmetič, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Kako bomo v življenju delovali, se odzivali na prijetne oziroma na stresne situacije, je odvisno zlasti od naše osebnostne zrelosti in čustvene inteligentnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo čustvene inteligence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti in njen vpliv na ocenjevanje medosebnih odnosov. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, uporabljena je bila metoda deskripcije, sinteze in komparacije. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda domače in tuje znanstvene literature, stopnjo čustvene inteligence pa smo ocenjevali s standardiziranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 110 izvajalcev zdravstvene nege iz zdravstvenih domovih spodnjeposavske in dolenjske regije. Rezultati: Med anketiranimi izvajalci zdravstvene nege prevladujejo ženske (82,7%) z doseženo višjo/visoko strokovno izobrazbo (55,5%). 25,5% vseh anketiranih je starih med 20 in 30 let, 29,1 % jih ima do 10 let delovne dobe. Rezulatati izkazujejo povprečno oceno dosežene stopnje čustvene inteligentnosti 3,873, kar glede na povprečno vrednost 3, pomeni visoko razvito čustveno inteligenco anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Ugotavljamo majhno in pozitivno korelacijo med splošno čustveno inteligenco in oceno medosebnih odnosov (p=0,092). Diskusija in zaključek: Da se bomo v času hitrih sprememb znali in zmogli hitro prilagajati, ima ključno vlogo kontinuirano izobraževanje o čustveni inteligenci, saj je le ta za sposobnost ustrezne komunikacije s pacienti in sodelavci dokazano zelo pomembna.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustva, medosebni odnosi, vseživljenjsko učenje, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1546; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

25.
Doživljanja pacienta pred in po transplantaciji srca
Tamara Arh, 2019, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo želeli ugotoviti in oceniti čustvene občutke ter razmišljanja pacienta z opravljenim operativnim posegom presaditve srca in spremembe v kakovosti posameznikovega življenja po presaditvi.
Ključne besede: srce, transplantacija, transplantacija srca, čustva, izkušnje, občutki
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1291; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (787,05 KB)

26.
Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu
Anja Čoderl, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in njegov pomen, slepoto in slabovidnost, zgodnjo obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, socialni in čustveni razvoj slepih in slabovidnih otrok, tipne slikanice in tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu pa smo izdelali štiri tipne slikanice z avtorskimi zgodbami na temo žalost, strah, veselje in jeza, prilagojene slepim in slabovidnim otrokom. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek za zgodnje opismenjevanje v brajici ter razvijanje in trening tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Komplet tipnih slikanic smo v praksi preverili na CUDV Črna na Koroškem ter pri 18-letni dijakinji. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so zgodbe in čustva predstavljena zanimivo in dovolj tipno »zgovorno«, da so pri vseh izdelkih upoštevane tipne zakonitosti, da so pripomočki kakovostno in funkcionalno izdelani, tako da so primerni za slepe in slabovidne otroke.
Ključne besede: tipne slikanice (tipanke), čustva, slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, brajica
Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1320; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (7,81 MB)

27.
Organizacijska energija na fakulteti za strojništvo
Sergej Gutsmandl, 2018, diplomsko delo

Opis: Predstavitev organizacijske energije ter vrst organizacijske energije. Predstavitev organizacijske energije na fakulteti za strojništvo ter primeri organizacijske energije v slovenskih podjetjih.
Ključne besede: organizacijska energija, vrste organizacijske energije, management, čustva, motivacija
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 723; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

28.
Racionalnost in čustva - problem odločanja
Tina Peruš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo odnos med čustvi in razumom na primeru odločanja. Zgodovinsko gledano je bil odnos med čustvi in razumom vedno aktualna filozofska tema, o čemer priča krajši zgodovinski prikaz pomembnejših idej. Obravnavamo teorije čustev ter opredelimo pojma racionalnost in odločanje. Pokazati želimo, da sta racionalnost in čustvovanje med seboj povezana in prepletena procesa in pri odločanju oba igrata pomembno vlogo – ločevanje na razcepljena pola je tako neupravičeno in prenagljeno. Teorije dvojnega procesiranja govorijo o analitičnem in intuitivnem procesu sklepanja, ki se po svojih značilnostih razlikujeta, med seboj pa se dopolnjujeta, saj so prednosti enega šibke točke drugega. Tako sta v svojih lastnostih komplementarna, saj različne lastnosti obeh sistemov prispevajo k optimalnemu delovanju človeka. Čustva imajo pomembno vlogo pri intuitivnem sklepanju in s tem zavzemajo pomembno mesto v procesu odločanja. Teoretične ugotovitve o povezanosti čustev in razuma podkrepimo z izsledki nevroznanstvenih raziskav. Trdimo, da so čustva zapleten biološki sistem, ki lahko pripravi podlago za podrobnejšo kognitivno oceno. Čustvene pojave opredelimo s teorijo Antonia Damasia in dokazujemo, da imajo čustva pri presojanju v moralnih dilemah hevristično funkcijo. Hevristika je mentalni mehanizem, ki nas brez zavestnega napora vodi do rešitve problema; deluje s pomočjo zamenjave, saj namesto na kompleksen problem hevristika ponudi odgovor na manj zapleten problem. Čustva nosijo pomembne epistemske informacije o vrednostih in to lahko v veliko primerih storijo razmeroma točno. Toda primeri, v katerih je čustveni odziv povsem neupravičen ali neprimeren, dokazujejo, da čustva kot nosilci vrednostnih lastnosti ne bi smela imeti večvredne vloge pri moralnem presojanju. To pomeni, da čeprav prinašajo edinstvene informacije o vrednostih, čustva niso avtomatično najvišja instanca, ko se sprašujemo o tem, ali lahko upravičijo sodbo v moralnih dilemah.
Ključne besede: Čustva, racionalnost, odločanje, hevristika, moralno presojanje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 1594; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (719,57 KB)

29.
Čustvena inteligenca in komunikacijske veščine medicinskih sester pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom
Valentina Grm, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Čustvena inteligenca je združitev medsebojno povezanih čustvenih in socialnih kompetenc. Čustva izkazujemo, uporabljamo pri komunikaciji in tako vzpostavljamo medosebne odnose. Namen zaključnega dela je bil raziskati čustveno inteligenco in komunikacijske veščine medicinskih sester pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila terenska študija. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Ta je vseboval trditve, povezane s čustveno inteligenco in komunikacijskimi veščinami. Za prikaz rezultatov smo uporabili deskriptivno statistiko, Pearsonov koeficient korelacije za ugotavljanje povezanosti in t-test za ugotavljanje razlik med spremenljivkami. Rezultati: Ugotovili smo, da je stopnja čustvene inteligence pozitivno povezana s stopnjo komunikacijskih veščin pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom (r = 0,0464; p = 0,000). Glede na spol anketirancev in stopnjo čustvene inteligence nismo ugotovili statistično pomembnih razlik (t = 0,672; p = 0,409), tudi glede na delovne izkušnje anketirancev se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v komunikacijskih veščinah pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom. Diskusija in zaključek: Čustva so sestavni del vsakega dela, vendar dobijo specifično razsežnost ravno v zdravstveni negi, saj ta poklic temelji na delu z ljudmi. V raziskavi smo ugotovili, da se čustvena inteligenca in komunikacijske veščine medicinskih sester povezujejo in vplivajo na vzpostavljanje medosebnih odnosov s pacientom.
Ključne besede: čustva, komunikacija, odnosi, pacient, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1450; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

30.
Spoznavanje čustev z vodenimi dejavnostmi v predšolskem obdobju
Patricija Brmež Palma, 2018, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo opredelili čustva kot proces, načine izražanja čustev, prepoznavanja čustev ter strategije za regulacijo in obvladovanje čustev. Pri opisu pomembnih strategij za regulacijo čustev smo izpostavili jezo, strah, žalost, ljubosumje in krivdo. Osvetlili smo pomen učenja o čustvih v predšolskem obdobju, saj to predstavlja temelj za zdravo in uspešno integracijo čustev v vsakdanjem življenju. Ugotovili smo, da je za otroke v vrtcu potrebno ustvariti primerno in spodbudno okolje, ki bo pomagalo pri izražanju čustev vsakega posameznika. V praktičnem delu naloge smo načrtovali, izvedli in evalvirali deset dnevni projekt na temo čustev, kjer so otroci skozi vodene dejavnosti spoznavali osnovna in kompleksna čustva. Pri izvedbi projekta smo spoznali, da so otroci tako doma, kakor v vrtcu premalokrat deležni seznanjanja s čustvi, zaradi česar čustva težje prepoznajo in jih posledično težje izražajo ter uravnavajo. Otroci so bili namreč v začetku projektnega dela zadržani, čustva pa so bistveno težje razlikovali in se o njih odkrito pogovarjali. Ob ugodni čustveni klimi in primerni motivaciji vzgojitelja so tekom projekta vedoželjno in brez težav usvajali znanja o čustvih. Evalvacija je pokazala, da se je po zaključku vodenih dejavnosti povečalo znanje otrok o čustvih, povečala se je tudi njihova zmožnost za besedno izražanje o tem kako se počutijo, otroci so po zaključku vodenih dejavnosti znali povedati zakaj čutijo določeno čustvo, kar pomeni, da so ga tudi brez težav prepoznali. Spoznali smo, da so otroci strategije o uravnavanju čustev dobro ponotranjili, vendar menimo, da bi bilo za še uspešnejše spoznavanje čustev potrebno pogovor in dejavnosti vpeljati v vsakotedenske učne priprave strokovnih delavcev.
Ključne besede: predšolska vzgoja, čustva, socialno emocionalno učenje, metode
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 5441; Prenosov: 1625
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici