| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
Povezanost barv in čustev pri učencih v 4. razredu osnovne šole
Rebeka Kolar, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se dotikamo področja barv, ki imajo lahko močan učinek na človeško telo in emocije. Že kot otroci uporabljamo barve tako v domačem okolju kot šoli. Po mnenju strokovnjakov naj bi ravno uporaba posameznih barv razodevala otrokovo emocionalno življenje. Pri tem je pomembno poudariti, da se barvno izražanje otrok skozi njihov razvoj spreminja, nadgrajuje, spreminja se otrokova uporaba in odnos do barv. Raziskave, ki so bile opravljene na tem področju, kažejo, da lahko ravno na podlagi izbire barv potegnemo vzporednice z izražanjem osnovnih čustev. Tako smo v naši raziskavi s pomočjo prirejene ocenjevalne lestvice barv in različnih čustvenih stanj pri učencih v četrtem razredu preverjali povezovanje posameznih barv in čustev ter njihove priljubljene in nepriljubljene barve. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na spol in povprečje zaključnih ocen. Ugotovili smo, da učenci povezujejo pozitivna čustva s toplimi barvami in negativna čustva s hladnimi, pri tem še posebej prednjačijo deklice in učenci z višjim povprečjem zaključnih ocen. Na področju najljubše barve je v ospredju vijolična pri deklicah in modra pri dečkih. Črna je barva, ki je učenci ne marajo.
Ključne besede: barva, učinki barv, likovno izražanje otrok, psihodiagnostična vrednost barv, srednje in pozno otroštvo, čustva
Objavljeno v DKUM: 15.03.2012; Ogledov: 4774; Prenosov: 618
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

98.
KOMUNICIRANJE KOT ORODJE ZA REŠEVANJE KONFLIKTOV
Marjana Kastrevec, 2011, magistrsko delo

Opis: Komuniciranje sodi med najbolj običajne in vsakodnevne aktivnosti v našem ţivljenju. Za nas je komuniciranje pogosto samoumevno, če pa ga ţelimo bolje proučiti kaj hitro postane kompleksno in zahtevno. Vse naše delovanje je pod vplivom komuniciranja bodisi z drugimi, bodisi z nami samimi. Pravzaprav komuniciramo ves čas. Komuniciranje predstavlja neke vrste orodje, s pomočjo katerega ustvarjamo in negujemo odnose z drugimi. Ţivimo v času gospodarskih, druţbenih in okoljskih kriz, a se premalo osredotočamo na nekatere moţne vzroke kriz, ki so zagotovo pomanjkanje in kriza človeških vrednot, smisla, odgovornosti, etičnosti, idr.. Tako na ravni posameznika kot na ravni druţbe oboleva duša. Krizne razmere in stiske v delovnem okolju, ko se zmanjšujejo delovna mesta in je potrebno opraviti več dela za manjše plačilo, ob vse manj prostih delovnih mest, še stopnjuje napetosti med zaposlenimi in povzroča dodatne konflikte. V teh časih še toliko bolj potrebujemo spremembe in konstruktivne rešitve. Komuniciranje predstavlja orodje, s pomočjo katerega lahko ustvarjalnost, sodelovanje, zadovoljstvo in učinkovitost še povečamo ali pa v nasprotni smeri neprijetne situacije še poglobimo. Predstavlja nam univerzalno orodje ustvarjalnosti, neguje in poglablja odnose in rešuje konflikte. V pričujočem delu je poudarek na medosebnem komuniciranju v konfliktnih situacijah, ko so spretnosti in veščine komuniciranja pri posamezniku še na dodatni preizkušnji, saj so običajno prisotna tudi različna čustva. Iskali smo metode in primere dobrih komunikacijskih spretnosti, ki prinašajo pozitivne rezultate v primeru reševanja konfliktnih situacij. Prikazani so različni primeri in načini komuniciranja, ki jih lahko prenesemo v realnost in jih uporabimo kot posamezne, lahko pa jih velikokrat tudi medsebojno zdruţujemo in ustvarimo celovite in uporabne komunikacijske prakse. Ne glede na različnost kulturnega, druţbenega in poslovnega okolja, tako za posameznika kot organizacijo poznavanje in obvladovanje celovitih tehnik uspešnega in učinkovitega komuniciranja predstavlja prednost, za katero se je vredno potruditi.
Ključne besede: komuniciranje, komunikacija, reševanje konfliktov, konflikti, človeški viri, odnosi, čustva, čustvena inteligenca
Objavljeno v DKUM: 11.01.2012; Ogledov: 2618; Prenosov: 676
.pdf Celotno besedilo (1017,16 KB)

99.
ČUSTVENA INTELIGENCA SODELAVCEV NA PODROČJU INFORMATIKE
David Vincekovič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili čustveno inteligenco kot pomemben del človeške »biti«, ki predstavlja posameznikov pogled na svet, okolico in ljudi okrog nas, hkrati pa vpliva tudi na to, kako nas ljudje iz okolice vidijo in doživljajo. Raziskovanje in uporaba čustvene inteligence je relativno nov pojav v družbi, čeprav je čustvena inteligenca prisotna v človeški kulturi že od samega nastanka civiliziranega človeka. V zadnjem času pa se vse več ljudi zaveda pomembnosti čustvene inteligence na poslovnem in zasebnem področju. Tako na primer vse več delodajalcev išče ljudi, ki so dobri ali celo odlični na področju čustvene inteligence, saj takšni zaposleni doprinesejo organizaciji, v kateri delujejo, veliko več, kot tisti manj vešči na tem področju, saj ne čutijo enake povezanosti s podjetjem, nimajo tako razvitega občutka za odgovornost, so manj uspešni pri samomotivaciji in so tudi manj samoiniciativni. V nadaljevanju diplomskega seminarja smo podrobneje predstavili komponente čustvene inteligence. Pisali smo o tem, kako jih izboljšati, da se posameznik ne znajde v težavah zaradi nepoznavanja in nezavedanja, kako njegovo vedenje vpliva na okolico, hkrati pa je pri čustveni inteligenci potrebno tudi dodati, da ni pomembno samo kako se posameznik v družbi počuti, ampak tudi kako lahko ta posameznik drugim pomaga, da se bodo tudi oni počutili bolje v družbi, v kateri bivajo. Sledi poglavje, v katerem predstavimo področje informatike in njen pomen v organizacijah. Empirični del pričujočega diplomskega seminarja predstavljata anketi, ki so ju izpolnili zaposleni na delovnem mestu informatike v podjetju X. Odgovore smo analizirali in predstavili v opisni in grafični obliki. Na podlagi te analize smo potrdili vse na začetku postavljene hipoteze. S tem smo ovrgli problem, da so zaposleni na področju informatike manj vešči v poznavanju in uporabi čustvene inteligence.
Ključne besede: Čustva, čustvena inteligenca, povečanje čustvene inteligence, informatika, informatizacija.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 2367; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

100.
Starostnikovo doživljanje prehoda iz domačega okolja v dom starejših občanov
Blaž Gotovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Staranje prebivalstva je problem današnje družbe, saj število starostnikov intenzivno narašča, problemi, ki so povezani s staranjem, pa so čedalje bolj prisotni in očitni. Oskrba starejšega v večini primerov ni več v ožjem družinskem krogu, kot je to bilo nekoč. Veliko starostnikov zapusti domače okolje in nadaljnje življenje nadaljuje v domu starejših. Prehod iz domačega okolja v dom starejših v glavnem predstavlja veliko spremembo pri starejših na vseh področjih, tako na čustvenem, psihičnem, kot tudi fizičnem. V empiričnem delu smo raziskovali, kako močan stres so stanovalci doma starejših doživljali pri prehodu iz domače skupnosti v dom starejših občanov. Ugotoviti smo želeli, ali so se za odhod v dom starejših odločili samostojno, in kako težko so se prilagodili na novo okolje. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, podatke pa smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da prehod iz domače skupnosti v dom starejših občanov predstavlja za starostnike v polovici primerov močan stres, 22 % stanovalcev pa doživlja manjši stres, tako je zaradi prehoda v dom starejših občanov stresu izpostavljenih 77 % vseh anketiranih starostnikov. Stresu so bolj izpostavljene ženske, saj močan stres ob prehodu doživlja več kot polovica žensk in le nekoliko več kot tretjina moških. Raziskava je tudi pokazala, da se polovica starejših težko prilagaja novemu okolju in da se v 54 % niso sami odločili oditi v dom starejših občanov. Glavni razlog za prihod v dom starejših občanov je bila v 64 % bolezen, kar še dodatno podkrepi dejstvo, da je potrebna posebna pozornost zdravstvenega in negovalnega osebja pri individualni obravnavi v cilju lajšanja nastalega stresa ob doživljanju spremembe okolja.
Ključne besede: starostnik, staranje, dom starejših občanov, čustva, stres, doživljanje spremembe okolja.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2011; Ogledov: 4250; Prenosov: 746
.pdf Celotno besedilo (577,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici