1. Razvoj didaktičnega pripomočka za spodbujanje empatije pri otrocih na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloPia Novak, 2023, magistrsko delo Opis: Raznolikost človeške družbe se pogosto odraža v vsakodnevnih situacijah, ki v različnih ljudeh spodbudijo različne čustvene odzive. Razumevanje, da se ljudje med seboj razlikujemo, imamo drugačne potrebe ter se zaradi tega tudi drugače razvijamo, je pomemben doprinos k ohranjanju zdravih ter spodbudnih odnosov. K temu lahko veliko doprinese ustrezen nivo empatije, ki nam omogoča zmožnost zaznavanja čustvovanja drugih in sposobnost vživetosti v počutje druge osebe. Empatija velja za osnovo, ki nam vse od samega otroštva omogoča uspešno sklepanje medsebojnih odnosov in tako postavi temelje za oblikovanje družbenih odnosov na različnih segmentih nadaljnjega življenja. Gre za več kot zadosten razlog, da je občutek empatičnosti potrebno razvijati in spodbujati tudi pri otrocih. Namen našega magistrskega dela je bil izdelati didaktični pripomoček, primeren za otroke na razredni stopnji, ki jim bo v družbi pomagal razumeti čustva in čustvene odzive drugih ljudi v vsakdanjih situacijah, sprejemati medvrstniško drugačnost in vzpostavljati višjo stopnjo empatije do soljudi. Didaktični pripomoček prispeva k prijaznejšim odnosom jutrišnjega dne in temu ustrezno vsebuje različne elemente, ki noto prijaznosti izražajo ne le skozi samo vsebino, temveč tudi skozi celotno vizualno podobo in konceptom igre. Didaktični pripomoček smo preizkusili na vzorcu otrok, ki trenutno obiskujejo razredno stopnjo osnovne šole.
Ključne besede: čustva, empatija, raznolikost, otroci s posebnimi potrebami, didaktični pripomoček
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 207; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (2,78 MB) |
2. Povezanost med otrokovimi čustvi in njegovo izbiro barv v likovnih delih : magistrsko deloKlementina Kerčmar, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Povezanost med otrokovimi čustvi in njegovo izbiro barv v likovnih delih je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljene barve in njihove lastnosti, kakšno vlogo imajo pri otrokovih likovnih delih in kako so povezane s čustvi. Ker imajo čustva velik vpliv na ljudi in otroke, smo del posvetili raziskovanju le-teh. Izpostavljena so temeljna in sestavljena čustva, s katerimi se največ srečujemo v vsakdanjem življenju in njihovo odražanje v otroških likovnih delih. Obdelali smo razvoj otroških likovnih del in se osredotočili na starostno obdobje otrok, pri katerih smo izvedli naše raziskovanje. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnika ugotavljali, ali branje pravljice s pozitivnimi in negativnimi književnimi liki vpliva na izbiro barv v otroškem likovnem delu. Analizirali smo barve, ki so jih izbrali pri pozitivnih in negativnih književnih likih, in prišli do ugotovitve, da v večini izbirajo barve, ki jih predhodno povezujejo z znanimi in realnimi stvarmi. V drugem delu smo v naši raziskavi s pomočjo ocenjevalne lestvice želeli izvedeti, ali učenci tretjega in četrtega razreda povezujejo barve z različnimi čustvenimi stanji, katere so barve, ki jih ne marajo, katere so njihove najljubše barve, ali obstajajo razlike glede na spol pri povezovanju pozitivnih čustev s toplimi barvami in negativnih čustev s hladnimi barvami. Ugotovili smo, da otroci izbirajo hladne barve tudi pri pozitivnih čustvih in obratno.
Ključne besede: barva, čustva, tople in hladne barve, psihodiagnostična vrednost barv, likovno izražanje
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 109; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,84 MB) |
3. Kaj lahko razberemo iz obraznih izrazov? : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZala Novak, 2023, diplomsko delo Opis: Že Aristotel je zapisal, da obstajajo obrazni premiki, ki spremljajo točno določeno čustvo, preučevanje obraznih izrazov pa je doživelo razcvet z raziskavami in zapisi Charlesa Darwina in nevrologa Guillauma Duchenne de Boulogne. Vprašanje, ki se pojavi ob preučevanju obraznih izrazov, je univerzalnost čustev, kar pomeni, da je izražanje le-teh enako pri vseh ljudeh in izrazi niso priučeni. Znanstveniki so identificirali šest osnovnih čustev in sicer presenečenje, strah, gnus, jeza, veselje in žalost. V diplomskem delu spoznamo delo Paula Ekmana, ki je z raziskavo izoliranega plemena v Papua Novi Gvineji predstavil močne dokaze, da so osnovna čustva univerzalna. Se pa med znanstveniki pojavlja razdvojenost, saj so metode, ki jih je uporabil Ekman, vprašljive. Carlos Crivelli in Lisa Feldman Barrett v ločenih raziskavah izoliranih plemen namreč nista našla dokazov, s katerimi bi podprla Ekmanovo teorijo. Nasprotno, njune raziskave niso pokazale univerzalnosti, temveč medkulturne razlike pri izražanju čustev. Diplomsko delo zajema tudi uporabnost poznavanja obraznih izrazov pri ugotavljanju laži, kjer problem predstavlja vpliv serij in filmov na splošno predstavo o mikro obraznih izrazih. Ljudje pogosto kontroliramo obrazne izraze, zato spoznamo razloge zakaj jih kontroliramo, tehnike upravljanja obraznih izrazov in namige, ki nakazujejo na to, da oseba kontrolira obrazno mimiko.
Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz spletne ankete, v kateri je bilo 12 fotografij različnih obraznih izrazov, anketiranci pa so morali označiti čustvo, ki pripada izrazu na fotografiji. Na podlagi 278 odgovorov smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo enako obraznih izrazov, saj so se njihovi odgovori pri nekaterih čustvih močno razlikovali.
Ključne besede: čustva, obrazni izrazi, mikro izrazi, ugoavljanje laži, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 295; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,75 MB) |
4. Analiza uporabniške izkušnje spletne vizualizacije podatkov s Chart.js : diplomsko deloSara Kopriva, 2023, diplomsko delo Opis: Namen dela je bil proučiti, ali spremenjen način predstavitve podatkov vpliva na čustva. Delo je bilo strukturirano v skladu s procesom k človeku usmerjenega oblikovanja. Predstavljeni so bili teoretični koncepti. Izvedeni so bili trije intervjuji z namenom pridobivanja uporabnikovih zahtev. S knjižnico Chart.js je bila ustvarjena interaktivna nadzorna plošča na temo ohranjanja gozdov. Z uporabo orodja PrEmo so bili znotraj anketnega vprašalnika izmerjeni čustveni odzivi na enake podatke v tabelah in v nadzorni plošči. Podatki so bili med anketiranci dojeti različno. Sprememba načina predstavitve podatkov je imela manjši vpliv na čustva, asociirana s podatki.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, vizualizacija podatkov, Chart.js, vrednotenje, čustva
Objavljeno v DKUM: 13.06.2023; Ogledov: 488; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,53 MB) |
5. Občutki pacientov z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacijeTadeja Polc, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Pojavnost duševnih motenj iz leta v leto narašča, kar posledično prinaša več postopkov prisilnih hospitalizacij. Predpostavlja se, da pacienti ne morejo prepoznati potrebe po zdravljenju, ko so akutno bolni, vendar so hvaležni za prisilno hospitalizacijo in neprostovoljno zdravljenje, ko ozdravijo. Na splošno pa velja, da pacienti svojo hospitalizacijo v večini dojemajo kot travmatični dogodek. Namen zaključnega dela je raziskati občutke pacientov z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacije.
Metode: V zaključnem delu smo sistematično pregledali znanstveno literaturo na temo občutkov pacientov z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacije. Literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL in Web of Science. V naprej smo si določili vključitvene in izključitvene kriterije ter celoten potek zbiranja podatkov predstavili s PRISMA diagramom.
Rezultati: Od skupno 1080 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili osem raziskav, ki opisujejo, da nekateri pacienti ocenjujejo svojo hospitalizacijo negativno, medtem; ko jo drugi ocenjujejo tudi kot pozitivno izkušnjo, vendar veliko pacientov potrebo po sprejemu uvidi po odpustitvi iz prisilne hospitalizacije
Razprava in zaključek: Pregled literature kaže na to, da pacienti z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacije navajajo negativne in tudi pozitivne občutke. Poudarja se potreba po večji pozornosti, kako bolniki dojemajo prisilno hospitalizacijo, saj bi se tako izboljšala na dokazih temelječa klinična praksa.
Ključne besede: hospitalizacija proti volji, čustva bolnikov, mentalne motnje
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 395; Prenosov: 79
Celotno besedilo (627,01 KB) |
6. Povezava med verodostojnostjo in izraženimi čustvi ob pričanju domnevno zlorabljenih otrok : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAmadeja Hren, 2022, diplomsko delo Opis: "Učinek emocionalne priče" - fenomen, pri katerem na ljudi vpliva čustveno stanje oziroma vedenje osebe med pričanjem - predstavlja potencialen izvor napačnih odločitev v kazenskih postopkih. Opažena stereotipizirana pričakovanja, da naj bi otroci med razkrivanjem spolne ali fizične zlorabe bili žalostni, kljub temu da v dejanskem forenzičnem okolju to ni vedno običajno, lahko vodijo v neustrezne presoje otrokove verodostojnosti v legalnem kontekstu. Medsebojno različne čustvene reakcije otrok so posledica njihovih unikatnih načinov spopadanja s spomini na travmatične dogodke ter več individualnih, razvojnih in kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na zaznave njihove verodostojnosti, vključno z osebnimi značilnostmi ocenjevalcev, kjer izpostavljamo spol ter stopnjo empatije. Ženske otroke, ki pričajo o zlorabi, zaznavajo kot bolj verodostojne kot moški, potencialno, ker so nasploh opažene kot bolj empatične. Izmerjene višje stopnje empatije pri osebah namreč rezultirajo v njihovo zaznavanje otroških žrtev zlorab kot bolj žalostnih med pričanjem, posledično tudi bolj verodostojnih, kar rezultira v pogostejše obsodbe osumljenca. Tovrstni poudarek na čustvenosti pričanja, namesto njegovi vsebini, škodi ter ovira pravičnost kazenskega procesa. Potrebne so spremembe pri (legalnem) obravnavanju otroških žrtev spolnih ter fizičnih zlorab in ozaveščanje o "učinku emocionalne priče" ter njegovi potencialni škodljivosti.
Ključne besede: pričanja, čustva, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 312; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. Vpliv čustev na spomin in pričanje očividcev : diplomsko deloNika Hober, 2022, diplomsko delo Opis: Svet okoli sebe zaznavamo in interpretiramo v skladu s svojimi vrednotami, normami, izkušnjami in pričakovanji. Pozorni smo na za nas zanimive stvari, dogajanja ali pojave. Vso zaznavanje pa, brez da bi ga shranili v spomin, ne bi imelo nikakršnega smisla in pomena.
Vprašajmo se, kakšno bi bilo življenje brez spomina. Ljudje smo čuječa bitja, tako nas poleg spomina odlikujejo tudi drugi kognitivni procesi, kot sta učenje in mišljenje. Vsi ti procesi so povezani s čustvovanjem, ki velja za enega najosebnejših in subjektivnih procesov. S čustvi vsak posameznik odraža vrednostni odnos do samega sebe in zunanjega sveta. Napake spomina so nekaj povsem normalnega, razumljivega in same po sebi, v toku vsakdanjega življenja, niso usodne. Problem nastane, kadar imajo čustva ali drugi dejavniki zaznavanja vpliv na spomin pri dogodkih, kjer priče dogodke (re)konstruirajo popolnoma drugače, kot so se zgodili in zaradi tega pride do obsodb nedolžnih oseb. Kadar ni materialnih dokazov, so lahko priče edini vir informacij, pri tem pa se moramo vprašati, ali so podane informacije verodostojne in kredibilne. Pomemben vpliv pri tem ima tudi pravilna izvedba intervjuja in čas, v katerem je ta izveden.
Diplomska naloga se osredotoča na spomin (vrste spomina, spominske napake), čustva in pričanje očividcev ter na povezanost med slednjimi pojmi. Predstavljena pa je tudi eksperimentalna manipulacija čustev. V nalogi so postavljene hipoteze, ki so naše domneve in smo jih skozi pregled literature bodisi potrdili bodisi ovrgli. Ugotovili smo, da na spomin vplivajo tako pozitivne kot tudi negativne emocije, kako velik vpliv ima, kam je usmerjena pozornost očividca ter da informacije, s katerimi so priče seznanjene po dogodku, resnično vplivajo na spomine prič in njihovo poznejše pričanje.
Ključne besede: priče, čustva, spomin, spominske napake, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 102
Celotno besedilo (949,50 KB) |
8. Spoprijemanje s čustvenimi stiskami učencev s poudarkom na pomoči z umetnostjo : magistrsko deloKaja Lašič, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je povečati znanje o čustvih in njihovem razumevanju, poleg tega pa predstaviti nabor različnih pristopov in tehnik, ki bi tako otrokom kot odraslim lahko pomagale pri razbremenitvi njihovih stisk in vnesle v vsakdan posameznika več sproščenosti, navdihnjenosti, boljše komunikacije in pozitivne naravnanosti. V teoretičnem delu se seznanimo z definicijo in klasifikacijo čustev, čustvenim razvojem posameznika, proučen pa je tudi aspekt fizioloških in nevroloških osnov čustvovanja. V nadaljevanju se navežemo na stres in stresne dejavnike, ki čustva izzovejo. Omenimo tudi pomembnost opremljenosti učitelja s svetovalnimi spretnostmi. Poleg splošnih svetovalnih smernic in uporabnih strategij za obvladovanje stresa poudarjamo veliko vlogo pomoči z umetnostjo (angl. »Art therapy«). Slednja vključuje različna področja in variira med likovnimi, glasbenimi, dramskimi, gibalnimi in plesnimi dejavnostmi. Empirični del naloge se navezuje na kvantitativno raziskavo, izvedeno v študijskem letu 2021/22. S pomočjo vprašalnika, ki smo ga razdelili med 151 učiteljev razrednega pouka v državnih in zasebnih šolah, smo lahko razbrali, kako se soočajo z zaznanimi čustvenimi stiskami učencev ter v kolikšni meri so odprti do bolj alternativnih pristopov in tehnik na tem področju. Rezultati raziskave nakazujejo veliko naklonjenost učiteljev do inovativnih in kreativnih tehnik za spoprijemanje s čustvenimi stiskami otrok. Razbrali smo tudi, da veliko učiteljev že dandanes vključuje raznovrstne umetniške dejavnosti v šolski prostor, izmed vseh najraje glasbene in likovne. Velika večina sodelujočih se z zaznanimi čustvenimi stiskami pogosteje sooča sama ali v sodelovanju s starši otrok, nekoliko redkeje pa se problemi rešujejo na ravni celotnega kolektiva. Z vključenimi vprašanji odprtega tipa je pedagoški kader podal tudi osebne predloge tehnik za razbremenitev čustvenih stisk. Pri tem so predvsem navajali dodatne ideje likovnih in plesno-gibalnih dejavnosti.
Ključne besede: čustva, stiske, stres v šoli, pomoč z umetnostjo, tehnike razbremenitve
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 455; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,45 MB) |
9. Spoznavanje čustev s pomočjo lutk : diplomsko deloRebeka Zdolšek, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje čustev s pomočjo lutk obsega teoretični in praktični del, v okviru katerega smo izvedli projekt spoznavanja čustev z lutkovno-gledališkimi dejavnostmi.
V teoretičnem delu so predstavljene lutke na splošno in vrste lutk. Osredotočili smo se tudi na metode dela z lutkami oz. uporabo lutke v vzgojno izobraževalnem procesu ter na vpliv lutk na različna področja otrokovega razvoja. Opisali smo tudi, na kakšen način uporabljamo lutko v prvem in drugem starostnem obdobju in vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu. Opisali smo tudi posamezna temeljna čustva, kot so veselje, jeza, žalost, strah in kompleksno čustvo sram. Vsa ta čustva smo nato vključili v praktični del.
V praktičnem delu smo predstavili projekt, ki je obsegal sedem dni dejavnosti za otroke. Pred začetkom projekta smo otroke vprašali o čustvih in njihovem poznavanju le-teh. Prav tako smo to storili po zaključenem projektu ter tako dobili vpogled v njihov napredek. Priprave za posamezne dejavnosti so zasnovane tako, da smo vključili različne metode dela z lutko in različne lutkovno-gledališke dejavnosti. Ob koncu projekta smo prišli do ugotovitev, da so otroci bolje poznavali čustva. Znali so jih poimenovati in izraziti (z mimiko, kretnjami, besedami).
Ključne besede: Lutke, metode dela, čustva.
Objavljeno v DKUM: 25.01.2022; Ogledov: 640; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,40 MB) |
10. Moč lutke za izražanje otrokovih čustev : diplomsko deloEva Roj, 2021, diplomsko delo Opis: Lutka je otrokov zaupnik in zaveznik, zato jim je lahko v veliko pomoč pri izražanju čustev. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti in uporabo lutkovnih tehnik. Osredotočili smo se na tehnike, ki smo jih uporabili v praktičnem delu diplomskega dela. Predstavili smo pomen čustev, kako so čustva koristna in dragocena v predšolskem obdobju. Podrobneje smo raziskali osnovna čustva – veselje, žalost, jezo in strah. Lutko in čustva smo povezali v poglavjih, kjer smo opisali metode dela z lutko in predstavili vlogo lutke v čustvenem razvoju otroka. Pri izvedbi praktičnega dela smo spoznali, da imajo otroci izredno radi lutke in delo z njimi. Lutka jih privlači, motivira, spodbudi in jim daje možnost za izboljšanje na vseh področjih razvoja. Namen diplomskega dela je bil uporabiti lutko kot pripomoček za lažje prepoznavanje in izražanje čustev. Skozi premišljeno pripravljene priprave so otroci usvojili to, kar smo si zadali. Znanje otrok o čustvih se je povečalo, čustva so se naučili prepoznati, jih ponotranjiti in vedo povedati, zakaj določeno čustvo občutijo.
Ključne besede: otrok, lutka, čustva, veselje, jeza, žalost, strah
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,59 MB) |
