| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Čuječnost pri materah otrok s cerebralno paralizo
Klementina Zorec, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Cerebralna paraliza je kompleksno zdravstveno stanje, ki vpliva na gibanje in motorične funkcije. Matere otrok s cerebralno paralizo se srečujejo s stiskami, vključno s psihološkim stresom, družbeno stigmo in občutkom krivde za otrokovo stanje. Namen diplomskega dela je raziskati, kako lahko tehnike čuječnosti koristijo materam otrok s cerebralno paralizo. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Vključili smo angleške članke, objavljene zadnjih 10 let v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed in SAGEJournals ter v zbirki podatkov Research Gate. Proces poteka in izbire člankov smo izvedli s smernicami PRISMA in pri tem uporabili opisno metodo dela ter izvedli vsebinsko analizo zbranih podatkov. Rezultati: Identificirali smo 114 zadetkov, v analizo pa so bili vključeni štirje članki. Rezultati kažejo, da so matere otrok s cerebralno paralizo pod stresom in se soočajo s tesnobo, slabšim splošnim zdravjem in občutki krivde. Koristi čuječnosti, ki smo jih identificirali, so manj stresa, obvladovanje čustev, optimizem, boljše fizično počutje in v splošnem višja kakovost življenja. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da se z intervencijami in tehnikami, ki slonijo na programu omejevanja učinkov stresa na osnovi čuječnosti, programu čuječega starševstva in meditaciji čuječnosti, uspešno izboljša čuječnost teh mater, ki posledično poročajo o boljšem zdravju, manj stresa, mirnosti in samozavesti. Skrb za otroka staršem povzroča skrbi in stres, če pa ima ta otrok še zdravstvene težave, se pritisk na zdravje staršev, predvsem mater, še dodatno poveča. Tehnike čuječnosti izboljšajo psiho-socialno in fizično zdravje mater.
Ključne besede: čuječnost, matere, cerebralna paraliza
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
Duševno zdravje učencev in vključevanje čuječnosti pri pouku v osnovni šoli : magistrsko delo
Maja Grobelnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V današnjem hitrem tempu življenja je usmerjanje vase in iskanje rešitev za dobro duševno zdravje še kako pomembno. Živimo v času, kjer nas na vsakem koraku spremlja interaktivno komunikacijska tehnologija. Otroci so že od malih nog obdani s to tehnologijo, srečujejo se z veliko dražljaji, predvsem s socialnimi omrežji, katerih vsebine včasih niso najbolj primerne za otroke. Večina otrok po navadi posnema tisto, kar vidi – kot smo omenili, pa to ni vedno najboljše. Ob vsem tem se otrokova osebnost lahko izgubi, gledanje idealov na socialnih omrežjih pa lahko otrokovo samopodobo zmanjša. Pomembno je, da se otrok sprejema, se ima rad in je pozitivno naravnan do življenja, tako se bo lažje spopadal z morebitnimi težavami v življenju. Eden od načinov, kako lahko to doseže, je prakticiranje tehnik, ki spodbujajo čuječnost. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako učitelji razrednega pouka ocenjujejo duševno zdravje učencev, kako so učitelji sami usposobljeni za prepoznavanje duševnih motenj pri učencih, ali bi čuječnost vključili k uram pouka in ali bi se udeležili izobraževanj na temo tesnobe in čuječnosti. Anketne odgovore smo prejeli od 80 učiteljev, ki poučujejo razredni pouk. Kot najpogostejše duševne motnje pri učencih so anketirani učitelji navajali anksioznost, motnje koncentracije in pozornosti, motnje vedenja in učne težave. Večina učiteljev (80 %) je mnenja, da bi čuječnost vključili k svojim uram pouka in da bi to prineslo pozitivne učinke na duševno zdravje učencev. Približno polovica anketiranih učiteljev se v prostem času ukvarja s čuječnostjo. Prav ti učitelji tudi navajajo, da so pri sebi opazili veliko pozitivnih učinkov, boljše duševno zdravje, skratka splošno boljše počutje. Glede na to, da smo pri analizi različnih znanstvenih člankov ugotovili, da ima redno izvajanje tehnik čuječnosti ogromno pozitivnih učinkov na fizično in duševno zdravje posameznika, bi bilo dobro tej veščini nameniti več časa.
Ključne besede: duševno zdravje otrok, duševne motnje, čuječnost, učitelji
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 920; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
Izvajanje sprostitvenih dejavnosti na osnovni šoli ter njihov učinek na razredno klimo : magistrsko delo
Maša Rus, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskave kažejo, da se pri učencih in mladostnikih lahko pojavljajo težave s stresom, psihosomatski simptomi, tvegana vedenja in nezadovoljstvo s šolo. Po drugi strani pa raziskave s področja sprostitvenih dejavnosti poročajo o pozitivnih učinkih na duševno zdravje ter zmanjševanje stresa in psihosomatskih simptomov učencev. Razred predstavlja celoto odnosov med posameznikom in okoljem, razredna klima je dogajanje v razredu, ki je določeno z medosebnimi odnosi, osebnostnim razvojem učencev ter sistemskimi značilnostmi. Odločili smo se, da bomo raziskali področje razredne klime in sprostitvenih tehnik. Raziskava je v šolskem letu 2017/2018 potekala na dveh mariborskih osnovnih šolah, in sicer v 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razredu na vzorcu 464 učencev, od tega jih polovica pripada kontrolni šoli. Pred začetkom šolskega leta smo na eksperimentalni šoli izvedli izobraževanje za razrednike, kjer smo jim predstavili sprostitvene aktivnosti in jim podali primere vaj (vizualizacija, enostavne telesne vaje joge, vaje čuječnosti ...). Nato so razredniki omenjenih razredov enkrat dnevno izvajali enostavne jogijske telesne vaje v času petminutnih rekreativnih odmorov in enkrat tedensko enostavne meditativne ter sprostitvene vaje pri razrednih urah. Pri tem smo zasledovali razlike med učenci eksperimentalne OŠ (z intervencijo sprostitvenih vaj) in kontrolne OŠ (brez intervencije sprostitvenih vaj), ki je primerljiva po številu učencev, razredih in kraju. Za pridobitev in analizo podatkov smo uporabili Vprašalnik za učence »Razredna klima« (Moj razred; Zabukovec, 1998) s 25 trditvami, ki se nanašajo na medosebne odnose (zadovoljstvo, povezanost) in osebnostni razvoj (tekmovalnost, težavnost, napetost). Na obeh šolah smo oktobra 2017 izvedli predtest, maja 2018 pa potest z istim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da se razredna klima kljub intervenciji z izvajanjem sprostitvenih tehnik v omenjenem obdobju ni izboljšala. Smo pa ugotovili tudi, kakšna je bila razredna klima na eksperimentalni šoli in na kontrolni šoli na začetku in kako se je spremenila do drugega merjenja. Ugotovili smo, da je bila razredna klima na obeh šolah slabša ob koncu šolskega leta kot na začetku. Evalvacije so pokazale, da sta na rezultate vplivala dva nepričakovana dejavnika. Učenci so bili namreč v času 2. meritve zaradi zaključevanja ocen bolj obremenjeni in pod stresom, kar je negativno vplivalo na razredno klimo. Drugi dejavnik je nedoslednost pri izvedbi, saj se sprostitvene tehnike zaradi različnih dejavnikov niso izvajale redno. Razlogi za to so bili različni, npr. spremenljivo šolsko okolje, zmanjšanje interesa razrednikov, pomanjkanje motivacije učencev ipd. Natančnega vpliva navedenih dejavnikov ni bilo možno oceniti.
Ključne besede: sprostitvene tehnike, čuječnost, joga in meditacija v šoli, razredna klima, stres
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1115; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (605,60 KB)

4.
Učinek psihofizične aktivnosti na simptome stresa, depresije in anksioznosti pri učiteljih
Nina Kuhar, 2021, magistrsko delo

Opis: Skrb za telesno in duševno zdravje ljudi v zadnjih letih postaja vse pomembnejša. Posamezniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo psihofizično počutje čim boljše. Kljub temu pa raziskave kažejo, da stres, depresija in anksioznost prizadenejo veliko število ljudi. V boj proti duševnim stiskam se ljudje podajajo na različne načine; nekateri se posvetijo telesni aktivnosti, drugi čuječnosti, tretji najdejo drugačne metode, ki jim bolj ali manj uspešno pomagajo v boju z njihovim stiskami. Namen magistrske raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 134 vzgojiteljev, učiteljev razrednega in predmetnega pouka ter učiteljev srednjih šol raziskati, kako telesno aktivni so učitelji, če se ukvarjajo s tehnikami čuječnosti, kako pogosto se pri njih izražajo simptomi depresije, anksioznosti in stresa ter ali ima psihofizična aktivnost kakšen vpliv na izraženost simptomov. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da so učitelji telesno zelo aktivni, ampak se s čuječnostjo v večini ne ukvarjajo. Njihovo duševno zdravje je glede na rezultate, pridobljene s standardizirano lestvico DASS-21 (The Depression, Anxiety and Stress Scale), dobro, vpliv psihofizične aktivnosti na izraženost simptomov depresije, anksioznosti in stresa pa ni statistično značilen.
Ključne besede: depresija, anksioznost, stres, telesna aktivnost, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 885; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Učinkovitost sprostitvenih telesnih vaj in meditacije po sistemu joga v vsakdanjem življenju, kot pripomoček za obvladovanje stresa pri delu z otroki v vrtcu : diplomsko delo
Saša Bavcon Uduč, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskava o učinkovitosti telesnih vaj in meditacije po sistemu Joga v vsakdanjem življenju (Maheshwarananda, 2009) je bila opravljena v Vrtcu Zarja Celje. V teoretičnem delu opredeli in poveže koncepte stresa, čuječnosti, predstavi nekatere telesne vaje (asane), pa tudi raziskave o učinkovitosti joge kot načina za spoprijemanje s stresom. V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna analiza, skupaj z eksperimentom – izvajanjem 12-tedenskega programa Sprostitvene urice z jogo. Raziskava opazuje razlike med skupino vseh vzgojiteljev na začetku eksperimenta ter skupino vzgojiteljev, ki so obiskovali Program. Opazovane so razlike pri različnih vidikih čuječnosti ter zaznani ravni stresa. Raziskava se dotakne tudi vzrokov stresa pri delu z otroki ter uporabljenih tehnik soočanja s stresom. Izmerjena je bila tudi zaznana koristnost Programa pri udeležencih. Pokazalo se je, da so udeleženci Programa imeli višjo povprečno vrednosti pri vseh vidikih čuječnosti (opazovanje, opisovanje, delovanje z zavedanjem, ne-obsojanje in ne-reagiranje). Nasprotno so bile razlike v zaznani ravni stresa zanemarljivo majhne. Udeleženci so prepoznali program kot koristen za lastno obvladovanje stresa in pri delu z otroki.
Ključne besede: obvladovanje stresa, vzgojitelji, čuječnost, joga, meditacija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 842; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Čuječnost kot mediator med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi ter negativnimi vidiki psihološkega delovanja
Iva Štukelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Prostovoljna preprostost se konceptualno prekriva z vse bolj popularnim življenjskim slogom, ki ga imenujemo minimalizem. Privrženci poročajo, da naj bi imel takšen življenjski slog številne ugodnosti za posameznika. Ker te še niso bile podrobneje preučene, smo se v magistrskem delu osredotočili na raziskovanje čuječnosti kot mediatorja med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi (subjektivno blagostanje) ter negativnimi (stres, anksioznost, depresija) vidiki psihološkega delovanja. Navedene konstrukte smo merili z Lestvico vključenosti v prostovoljno preprostost, Lestvico zadovoljstva z življenjem, Mednarodnim seznamom pozitivnih in negativnih afektov, Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa ter Kentuckyjskim vprašalnikom čuječnostnih spretnosti. Izoblikovali smo dve testni bateriji; eno v slovenskem in drugo v angleškem jeziku, ter povezavo do obeh delili preko različnih socialnih omrežij. V statistične analize, ki smo jih izvedli ločeno za oba vzorca, smo vključili 1260 udeležencev – 346 jih je predstavljalo vzorec slovenske populacije, 914 pa mednarodni vzorec. Izkazalo se je, da čuječnost v vseh štirih mediacijskih modelih predstavlja pomemben mediator pri pojasnjevanju povezav med prostovoljno preprostostjo in subjektivnim blagostanjem ter stresom, anksioznostjo in depresijo. Pri tem pa v določenih primerih niso bile izpolnjene vse predpostavke za izvedbo mediacijskih analiz, zato je potreben kritičen pogled na rezultate. V magistrskem delu so predlagane ideje za izboljšave in nadaljnje raziskovanje tega življenjskega sloga.
Ključne besede: prostovoljna preprostost, čuječnost, stres, anksioznost, depresija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1094; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Vloga pozitivnih in negativnih vidikov psihičnega blagostanja v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem
Nina Kozinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo smo osnovali z namenom boljšega razumevanja narave odnosa med čuječnostjo in akademskim odlašanjem ter vloge subjektivnega blagostanja, stresa, depresivnosti in anksioznosti v tem odnosu. Akademsko odlašanje je opredeljeno kot tendenca učenca oz. študenta po nepotrebnem odlašanju s študijem povezanih dejavnosti. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali čuječnost, opredeljena kot usmerjanje pozornosti na poseben način, z namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja, napoveduje nižje akademsko odlašanje in ali imajo boljše subjektivno blagostanje ter nižja anksioznost, depresivnost in stres mediacijsko vlogo v tem odnosu. Vzorec je zajemal 278 udeležencev (212 študentk in 66 študentov) različnih študijskih smeri, starih med 19 in 44 let. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki je zajemala demografska vprašanja in Lestvico akademske prokrastinacije (SI), Kentuckyjski vprašalnik čuječnostnih spretnosti (KIMS), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS), Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in Lestvico pozitivnih in negativnih izkušenj (SPANE). Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in SPSS priključkom Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se čuječnost pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem in negativno s stresom, depresivnostjo in anksioznostjo. Subjektivno blagostanje se negativno povezuje z akademskim odlašanjem, medtem ko med stresom, anksioznostjo in depresivnostjo ter akademskim odlašanjem obstaja negativna korelacija. Pravilno smo predpostavljali, da čuječnost negativno napoveduje akademsko odlašanje. Z mediatorskimi analizami smo potrdili tudi hipotezo, ki je predpostavljala, da ima subjektivno blagostanje delno mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, tako da čuječnost pozitivno napoveduje subjektivno blagostanje, ki dalje negativno napoveduje akademsko odlašanje. Nismo pa potrdili hipotez, ki so predpostavljale, da imajo stres, anksioznost in depresivnost mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem. Subjektivno blagostanje bi torej lahko bil pomemben mehanizem v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, vendar bi bilo treba zaradi razmeroma šibkih korelacij ta odnos še bolj poglobljeno raziskati. V praktičnem smislu nam lahko magistrska naloga nudi osnovo za oblikovanje v razvoj čuječnosti usmerjenih intervencij.
Ključne besede: akademsko odlašanje, čuječnost, subjektivno blagostanje, stres, anksioznost, depresivnost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1220; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
Telesna aktivnost in psihološka odpornost vzgojitelja
Neja Kolenc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli raziskati povezanost redne telesne aktivnosti s psihološko odpornostjo pri vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok. S pomočjo deskriptivne metode raziskovanja smo raziskali vzorec 79 anketirancev in podatke kvantitativno obdelali. Tako smo pridobili pomembne ugotovitve o količini telesne aktivnosti in psihološke odpornosti, ki odlikuje anketirane vzgojitelje. Do ugotovitev smo prišli prek Mednarodnega vprašalnika telesne aktivnosti (International psysical activity questionnaire), ki nam nudi standardno kategorizacijo telesne aktivnosti na nizko, zmerno in visoko telesno aktivne posameznike, ter prek Lestvice psihološke odpornosti (Brief Resilience Scale), prek katere pridemo do standardnih kategorij psihološke odpornosti (nizka, normalna in visoka). Na podlagi razvrstitve anketirancev v kategorije in dobljenih rezultatov smo ugotovili, da sta telesna aktivnost in psihološka odpornost zmerno povezani, kar smo podkrepili tudi z izsledki iz literature. Z raziskavo smo posledično ob preverjanju količine in intenzivnosti telesne aktivnosti prišli tudi do zaključka, da se pedagoški delavci v vrtcih gibljejo v skladu z veljavnimi smernicami. Kar zadeva psihološko odpornost, pa lahko po obdelavi podatkov izpeljemo sklep, da med različno starimi vzgojitelji oziroma vzgojitelji, ki poučujejo v različnih starostnih skupinah, ni razlik.
Ključne besede: čuječnost, psihološka odpornost, stres, stresor, telesna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1063; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (648,13 KB)

9.
Zgodbarjenje kot priložnost za boljše poznavanje zgodovine
Alenka Valentinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni turizem predstavlja vedno pomembnejšo vejo turizma, obisk krajev, bogatih s kulturo, ustvarja občudovanje, nacionalni ponos in ponovno odkritje dosežkov naših prednikov. Namen turističnih aktivnosti v povezavi s kulturnim turizmom je učenje, odkrivanje novega in spoznavanje oprijemljivih in neoprijemljivih kulturnih znamenitosti. Za nadaljevanje trenda rasti kulturnega turizma je turistu treba ponuditi nekaj edinstvenega in drugačnega, kar med drugim lahko dosežemo tudi s tem, da proizvodu damo zgodbo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na zgodbarjenje kot uspešno obliko interpretacije kulturne dediščine v muzeju, katerega osnovno poslanstvo je izobraževanje o zgodovini in širjenje zavedanja o pomembnosti kulturne ali naravne dediščine. Posebno pozornost smo namenili stopnji pomnjenja pridobljenih informacij ter dejavnikom, ki vplivajo na pomnjenje oz. na pridobljeno znanje. Za muzej je ključnega pomena, da ustvari najvišjo raven razumevanja. Tako lahko zgodovina s pomočjo ponujenih učinkovitih informacij dvigne raven čuječnosti obiskovalcev. V ta namen smo izvedli terenski eksperiment s kontrolno in testno skupino in na vzorcu ugotovili, da je uvedba produkta zgodbarjenja najbolj vplivala na stopnjo pomnjenja, prav tako pa so vidni pozitivni učinki na zadovoljstvu obiskovalcev.
Ključne besede: kulturni turizem, zgodbarjenje, interpretacija, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1260; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Spletna intervencija čuječnosti za zmanjšanje izgorelosti pri študentih
Sanja Kolarič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preverjali učinke spletne intervencije čuječnosti na izgorelost, čuječnost, neprilagojene miselne vzorce, pozitivni in negativni afekt pri študentih. V začetku je bilo vključenih 118 udeležencev, ki so bili pozneje razdeljeni v eksperimentalno (končni N = 24) in kontrolno skupino (končni N = 19). Udeleženci v eksperimentalni skupini so bili deležni tritedenske intervencije čuječnosti (prirejene po programu NARA), pri kontrolni skupini ni bilo zadanih posebnih aktivnosti. Učinke intervencije smo preverjali s pomočjo mešane MANOVE in ugotovili, da je v času prišlo do določenih sprememb. Čeprav se te v izraženosti spremenljivk niso statistično pomembno razlikovale med kontrolno in eksperimentalno skupino, smo izvedli nadaljnje analize za vsako spremenljivko posebej. Naša glavna ugotovitev se nanaša na neprilagojene miselne vzorce, ki so se statistično pomembno različno spremenili v kontrolni in eksperimentalni skupini, zraven tega se je pokazala tudi velika velikost učinka. Kljub nekaterim pomanjkljivostim so se pokazale nezanemarljive spremembe v izraženosti spremenljivk, ki bi jih ob določenih pogojih lahko posplošili na populacijo. Raziskava je ena prvih v našem okolju, ki je vključevala spletno intervencijo čuječnosti. Slednja bi ob določenih izboljšavah lahko imela pomembno aplikativno vrednost pri zaposlenih in v organizacijskih okoljih nasploh.
Ključne besede: izgorelost, čuječnost, neprilagojeni miselni vzorci, spletna intervencija
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 1136; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (806,03 KB)

Iskanje izvedeno v 1.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici