| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Samozaznani učinki čuječnosti in izkušnje udeležencev, vključenih v Program NARA – obvladovanje stresa in depresije skozi čuječnost: kvalitativna raziskava
Maja Rahne, 2016, magistrsko delo

Opis: Čuječnost in na čuječnosti temelječe intervencije so tema, za katero se v zadnjem času kaže vse več zanimanja. Kljub mnogim empiričnim dokazom o učinkovitosti na čuječnosti temelječe kognitivne terapije pa ostaja področje procesa sprememb pri udeležencih programa manj raziskano. V magistrskem delu se osredinjamo na izkušnjo udeležencev z MBCT-programom in s samozaznanimi učinki ter spremembami, ki bi lahko bili povezani z udeležbo na Programu NARA. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Po načelih utemeljene teorije smo analizirali štirinajst polstrukturiranih intervjujev z udeleženci MBCT-programa, ki so bili na večini srečanj. Povprečen čas trajanja intervjuja je bil 106 minut. Po vseh končanih fazah analize smo 302 različni kodi s pripadajočimi 2358 navedki in 14 superkod povezali v devet osrednjih konceptov ter dva podkoncepta. Z njihovo pomočjo smo oblikovali Model procesa sprememb v MBCT-programu. V modelu pojasnjujemo vlogo udeleženca kot individuuma v procesu sprememb, s specifičnimi pričakovanji, počutjem in ravnjo motivacije. Pomembna faktorja, ki mediirata spremembe, sta formalna in neformalna podpora, ki jo posamezniku nudijo voditelj ter člani skupine. Redno prakticiranje čuječnosti in izvajanje vaj sta ključnega pomena za kultiviranje odnosa čuječnosti, ozaveščanje ter prekinitev avtomatiziranih disfunkcionalnih rutin. Spremenjen odnos do sebe in svojega miselnega ter čustvenega doživljanja se kaže v izboljšanem psihičnem blagostanju in splošni kakovosti življenja. Pomembno vlogo za negovanje odnosa čuječnosti in nadaljnjo osebnostno rast ima tudi integracija udeleženčevih spoznanj in mnenj skupaj z refleksijo lastne izkušnje. Magistrsko delo omogoča razumevanje posameznikove celostne izkušnje z MBCT-programom; s pomočjo modela pa razlagamo proces sprememb pri udeležencih.
Ključne besede: Čuječnost, na čuječnosti temelječa kognitivna terapija, izkušnja z MBCT-programom, samozaznani učinki čuječnosti, Model procesa sprememb v MBCT-programu
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 1433; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

2.
Čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom in zaznan stres pri osebah s shizofrenijo
Sanela Zahović, 2019, magistrsko delo

Opis: Osebe s shizofrenijo pogosto uporabljajo izogibajoče strategije spoprijemanja s stresom. Uporaba določenih strategij je lahko odvisna od zaznave stresa, torej kako oseba občuti splošen stres v svojem življenju (Kaur in Beri, 2017). Za zmanjšanje stresa je pomembna uporaba na problem usmerjenih strategij spoprijemanja, pri katerih je ključno zavestno prizadevanje posameznika, ki se nanaša na koncept čuječnosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti izraženost in povezanost čuječnosti, zaznanega stresa in strategij spoprijemanja s stresom pri osebah s shizofrenijo v primerjavi z osebami brez dolgotrajnih duševnih motenj. Naš vzorec je vključeval 75 oseb (48 moških in 27 žensk) z diagnozo shizofrenije ter 77 oseb (34 moških in 43 žensk) brez dolgotrajnih duševnih motenj. Uporabljeni vprašalniki so bili: vprašalnik čuječnosti FFMQ, vprašalnik zaznanega stresa PSS ter vprašalnik strategij spoprijemanja s stresom COPE. Rezultati so pokazali, da je čuječnost nižje izražena pri osebah s shizofrenijo, pri zaznanem stresu pa med skupinama ni bilo razlik. Razlike med skupinama so bile tudi pri izraženosti devetih (od skupaj petnajstih) strategij spoprijemanja s stresom. Negativna korelacija se je pokazala med čuječnostjo in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo. Čuječnost je mediator v odnosu med strategijami, usmerjenimi na problem, in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo.
Ključne besede: čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom, zaznan stres, shizofrenija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 451; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
RAZLIKE V DOŽIVLJANJU STRESA IN IZGORELOST UČITELJEV V POVEZAVI S ČUJEČNOSTJO V OBIČAJNIH OSNOVNIH ŠOLAH IN ŠOLAH S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
Zita Šimonka, 2016, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju stresa in izgorelosti med učitelji v običajnih šolah in šolah s prilagojenim programom ter kakšna je povezanost med stopnjo stresa in čuječnostjo. Zanimalo nas je tudi, kako učitelji opredeljujejo svoje delovno mesto, kolikšna je njihova stopnja izgorelosti in ali je ta pogojena s starostjo in delovno dobo. V teoretičnem delu naloge smo opredelili stres, navedli simptome in posledice stresa ter poklicne izgorelosti. V nadaljevanju smo se ukvarjali z učiteljskim poklicem, iskali načine za obvladovanje poklicnega stresa in posebej izpostavili čuječnost kot tehniko premagovanja stresa. V empiričnem delu naloge smo aplicirali in vrednotili anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali na osnovne šole in šole s prilagojenim programom. Naš vzorec je zajemal 187 učiteljev, od tega 105 učiteljev iz običajnih osnovnih šol in 82 učiteljev iz šol s prilagojenim programom. Rezultati raziskave so pokazali, da se le malo učiteljev zaveda poklicnega stresa, da ni moč zaznati razlik pri doživljanju stresa in izgorelosti med učitelji na običajnih šolah in šolah s prilagojenim programom. Presenetljiva ugotovitev naše raziskave pa je, da obstaja pozitivna povezanost med čuječnostjo in stopnjo doživljanja stresa ter izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, stres, učitelji, šola s prilagojenim programom, čuječnost
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 1057; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Čuječnost pri delu
Gregor Mikolič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo predstavili pojem čuječnosti, povezan z delovnim mestom in njegovimi vplivi. Z analizo anketnega vprašalnika zaposlenih smo izmerili stopnjo čuječnosti zaposlenih v podjetjih. V poglavju čuječnost smo opisali, kaj je čuječnost, njene značilnosti, njeno vadbo in stres ter njegov vpliv na nečuječnost. Predstavili smo tudi management čuječnosti in obvladovanje stresa s čuječnostjo. V nadaljevanju smo opredelili vzroke stresorjev in štiri aplikacije čuječnosti. Predstavili smo tudi vpliv na etičnost podjetja in pozitivne vplive za vodstvo, zaposlene in celo podjetje. V praktičnem delu smo opisali slovensko logistično podjetje in predstavili delovna mesta v njem. Obravnavali smo tudi vpliv obremenjenosti in čuječnosti na njih. Na koncu smo z analizo Freiburg Mindfulness Inventory lestvice izmerili stopnjo čuječnosti zaposlenih v podjetju in jih primerjali med sabo po izobrazbi in spolu zaposlenih.
Ključne besede: čuječnost, prakticiranje čuječnosti, delovno mesto, stres, logistično podjetje
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 684; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
Vpliv začetne skupine vadbe joge na različne vidike duševnega zdravja
Vesna Pesek, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo želeli predstaviti vpliv na duševno zdravje, ki ga ima trimesečna vključenost joge na udeležence. Zanimala nas je primerjava z drugimi vadbami (pilates, aerobika, nadaljevalna joga) in tečajem jezika, tako da bo raziskava ponudila odgovor, ali obstajajo razlike med različnimi skupinskimi aktivnostmi in jogo in morebiten ugoden vpliv joge na posamezne komponente duševnega zdravja, natančneje na zmanjšanje depresivne in anksiozne simptomatike, na zmanjšano stopnjo stresa ter povečanje v čuječnosti in blagostanju. V raziskavi je eksperimentalno skupino predstavljalo 62 začetnikov joge, skupine, s katerimi smo primerjali začetnike, pa 14 udeležencev vadbe pilatesa, 19 udeležencev vadbe aerobike, 27 udeležencev tečaja jezika ter 36 udeležencev nadaljevalne joge. Udeleženci so rešili naslednjo baterijo testov: WHO-5 – Kazalec blagostanja, DASS-21 – Vprašalnik za merjenje depresije, anksioznosti in stresa, FFMQ – Pet facetni vprašalnik čuječnosti. Pri interpretaciji rezultatov smo si pomagali še z analizo dodatnih vprašanj, kjer so udeleženci podali evalvacijo vadbe/tečaja. Rezultati so potrdili ugoden vpliv joge na vse omenjene komponente, tako je prišlo do znižanja simptomov depresije, anksioznosti, stresa ter do pomembnega zvišanja blagostanja ter povišanja posameznih komponent čuječnosti (opazovanje, nereaktivnost, opisovanje). Skupine so bile glede na stopnjo duševnega zdravja homogene, saj se ob prvem testiranju v večini niso pomembno razlikovale v stopnji duševnega zdravja. Do pričakovanih razlik je ob 1. testiranju prišlo med eksperimentalno skupino in nadaljevalno skupino joge, in sicer je imela prva pomembno višje vrednosti stresa, ter nižje vrednosti blagostanja in čuječnosti (podskala nereaktivnost). S pomočjo primerjav med skupinami smo ugotovili, da že sama fizična aktivnost različnih telesnih vadb, lahko je to aerobika, joga, pilates, pripomore k zmanjšanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter na zvišanje blagostanja, vendar pa je vpliv joge superioren. Pomembna razlika ob 2. testiranju je bila zgolj med eksperimentalno skupino in kontrolno skupino jezika. Nadalje smo ugotovili, da tako joga kot pilates vplivata na zvišanje čuječnosti. Zaključimo lahko, da se je duševno zdravje udeležencev začetne skupine joge izboljšalo. Raziskava ima pomembno vrednost za delavce v zdravstvu, ponuja namreč alternativo, dopolnilno zdravljenje simptomov depresije, anksioznosti, stresa, najbolj razširjenih motenj.
Ključne besede: joga, duševno zdravje, simptomi depresije, anksioznosti in stresa, blagostanje, čuječnost
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 594; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

6.
Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti
Lucija Šeme, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti smo želeli ugotoviti, kako učiteljski poklic vpliva na duševno zdravje učiteljev ter kakšno je njihovo stališče do različnih praks čuječnosti. V teoretičnem delu smo poleg definicij duševnega zdravja, stresa in čuječnosti podrobneje predstavili tudi pomen dobrega duševnega zdravja, kakovostnega soočanja s stresom in opisali uporabnost čuječnosti v učiteljskem poklicu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 12 učiteljev razrednega pouka. Podatke smo pridobili preko polstrukturiranega intervjuja. Za analizo odgovorov smo uporabili kvalitativno analizo podatkov. Ugotovili smo, da učitelji največ stresa doživljajo pri delu z vedenjsko problematičnimi otroki ter v odnosu s starši. Svoje duševno zdravje dojemajo kot zelo pomembno in se zavedajo, da stanje njihovega duševnega zdravja pomembno vpliva na njihovo delo v razredu. Učitelji se najpogosteje sproščajo z gibanjem. Tehnike čuječnosti so učiteljem v večini nepoznane, a se jim zdijo uporabne za delo v šoli. Na podlagi rezultatov zaključujemo, da je skrb za duševno zdravje zelo pomembno za delo učiteljev in njihovo psihofizično zdravje. Predlagamo, da bi se organiziralo čim več izobraževanj za učitelje o čuječnosti, saj so učitelji izrazili zanimanje in prepoznali uporabnost metod za razvijanje čuječnosti.
Ključne besede: stres, duševno zdravje, čuječnost, razredni učitelj
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 265; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Spletna intervencija čuječnosti za zmanjšanje izgorelosti pri študentih
Sanja Kolarič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preverjali učinke spletne intervencije čuječnosti na izgorelost, čuječnost, neprilagojene miselne vzorce, pozitivni in negativni afekt pri študentih. V začetku je bilo vključenih 118 udeležencev, ki so bili pozneje razdeljeni v eksperimentalno (končni N = 24) in kontrolno skupino (končni N = 19). Udeleženci v eksperimentalni skupini so bili deležni tritedenske intervencije čuječnosti (prirejene po programu NARA), pri kontrolni skupini ni bilo zadanih posebnih aktivnosti. Učinke intervencije smo preverjali s pomočjo mešane MANOVE in ugotovili, da je v času prišlo do določenih sprememb. Čeprav se te v izraženosti spremenljivk niso statistično pomembno razlikovale med kontrolno in eksperimentalno skupino, smo izvedli nadaljnje analize za vsako spremenljivko posebej. Naša glavna ugotovitev se nanaša na neprilagojene miselne vzorce, ki so se statistično pomembno različno spremenili v kontrolni in eksperimentalni skupini, zraven tega se je pokazala tudi velika velikost učinka. Kljub nekaterim pomanjkljivostim so se pokazale nezanemarljive spremembe v izraženosti spremenljivk, ki bi jih ob določenih pogojih lahko posplošili na populacijo. Raziskava je ena prvih v našem okolju, ki je vključevala spletno intervencijo čuječnosti. Slednja bi ob določenih izboljšavah lahko imela pomembno aplikativno vrednost pri zaposlenih in v organizacijskih okoljih nasploh.
Ključne besede: izgorelost, čuječnost, neprilagojeni miselni vzorci, spletna intervencija
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 10; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (806,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici