| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost sprostitvenih telesnih vaj in meditacije po sistemu joga v vsakdanjem življenju, kot pripomoček za obvladovanje stresa pri delu z otroki v vrtcu
Saša Bavcon Uduč, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskava o učinkovitosti telesnih vaj in meditacije po sistemu Joga v vsakdanjem življenju (Maheshwarananda, 2009) je bila opravljena v Vrtcu Zarja Celje. V teoretičnem delu opredeli in poveže koncepte stresa, čuječnosti, predstavi nekatere telesne vaje (asane), pa tudi raziskave o učinkovitosti joge kot načina za spoprijemanje s stresom. V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna analiza, skupaj z eksperimentom – izvajanjem 12-tedenskega programa Sprostitvene urice z jogo. Raziskava opazuje razlike med skupino vseh vzgojiteljev na začetku eksperimenta ter skupino vzgojiteljev, ki so obiskovali Program. Opazovane so razlike pri različnih vidikih čuječnosti ter zaznani ravni stresa. Raziskava se dotakne tudi vzrokov stresa pri delu z otroki ter uporabljenih tehnik soočanja s stresom. Izmerjena je bila tudi zaznana koristnost Programa pri udeležencih. Pokazalo se je, da so udeleženci Programa imeli višjo povprečno vrednosti pri vseh vidikih čuječnosti (opazovanje, opisovanje, delovanje z zavedanjem, ne-obsojanje in ne-reagiranje). Nasprotno so bile razlike v zaznani ravni stresa zanemarljivo majhne. Udeleženci so prepoznali program kot koristen za lastno obvladovanje stresa in pri delu z otroki.
Ključne besede: obvladovanje stresa, vzgojitelji, čuječnost, joga, meditacija
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
Čuječnost kot mediator med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi ter negativnimi vidiki psihološkega delovanja
Iva Štukelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Prostovoljna preprostost se konceptualno prekriva z vse bolj popularnim življenjskim slogom, ki ga imenujemo minimalizem. Privrženci poročajo, da naj bi imel takšen življenjski slog številne ugodnosti za posameznika. Ker te še niso bile podrobneje preučene, smo se v magistrskem delu osredotočili na raziskovanje čuječnosti kot mediatorja med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi (subjektivno blagostanje) ter negativnimi (stres, anksioznost, depresija) vidiki psihološkega delovanja. Navedene konstrukte smo merili z Lestvico vključenosti v prostovoljno preprostost, Lestvico zadovoljstva z življenjem, Mednarodnim seznamom pozitivnih in negativnih afektov, Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa ter Kentuckyjskim vprašalnikom čuječnostnih spretnosti. Izoblikovali smo dve testni bateriji; eno v slovenskem in drugo v angleškem jeziku, ter povezavo do obeh delili preko različnih socialnih omrežij. V statistične analize, ki smo jih izvedli ločeno za oba vzorca, smo vključili 1260 udeležencev – 346 jih je predstavljalo vzorec slovenske populacije, 914 pa mednarodni vzorec. Izkazalo se je, da čuječnost v vseh štirih mediacijskih modelih predstavlja pomemben mediator pri pojasnjevanju povezav med prostovoljno preprostostjo in subjektivnim blagostanjem ter stresom, anksioznostjo in depresijo. Pri tem pa v določenih primerih niso bile izpolnjene vse predpostavke za izvedbo mediacijskih analiz, zato je potreben kritičen pogled na rezultate. V magistrskem delu so predlagane ideje za izboljšave in nadaljnje raziskovanje tega življenjskega sloga.
Ključne besede: prostovoljna preprostost, čuječnost, stres, anksioznost, depresija
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
Vloga pozitivnih in negativnih vidikov psihičnega blagostanja v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem
Nina Kozinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo smo osnovali z namenom boljšega razumevanja narave odnosa med čuječnostjo in akademskim odlašanjem ter vloge subjektivnega blagostanja, stresa, depresivnosti in anksioznosti v tem odnosu. Akademsko odlašanje je opredeljeno kot tendenca učenca oz. študenta po nepotrebnem odlašanju s študijem povezanih dejavnosti. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali čuječnost, opredeljena kot usmerjanje pozornosti na poseben način, z namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja, napoveduje nižje akademsko odlašanje in ali imajo boljše subjektivno blagostanje ter nižja anksioznost, depresivnost in stres mediacijsko vlogo v tem odnosu. Vzorec je zajemal 278 udeležencev (212 študentk in 66 študentov) različnih študijskih smeri, starih med 19 in 44 let. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki je zajemala demografska vprašanja in Lestvico akademske prokrastinacije (SI), Kentuckyjski vprašalnik čuječnostnih spretnosti (KIMS), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS), Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in Lestvico pozitivnih in negativnih izkušenj (SPANE). Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in SPSS priključkom Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se čuječnost pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem in negativno s stresom, depresivnostjo in anksioznostjo. Subjektivno blagostanje se negativno povezuje z akademskim odlašanjem, medtem ko med stresom, anksioznostjo in depresivnostjo ter akademskim odlašanjem obstaja negativna korelacija. Pravilno smo predpostavljali, da čuječnost negativno napoveduje akademsko odlašanje. Z mediatorskimi analizami smo potrdili tudi hipotezo, ki je predpostavljala, da ima subjektivno blagostanje delno mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, tako da čuječnost pozitivno napoveduje subjektivno blagostanje, ki dalje negativno napoveduje akademsko odlašanje. Nismo pa potrdili hipotez, ki so predpostavljale, da imajo stres, anksioznost in depresivnost mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem. Subjektivno blagostanje bi torej lahko bil pomemben mehanizem v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, vendar bi bilo treba zaradi razmeroma šibkih korelacij ta odnos še bolj poglobljeno raziskati. V praktičnem smislu nam lahko magistrska naloga nudi osnovo za oblikovanje v razvoj čuječnosti usmerjenih intervencij.
Ključne besede: akademsko odlašanje, čuječnost, subjektivno blagostanje, stres, anksioznost, depresivnost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 432; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Telesna aktivnost in psihološka odpornost vzgojitelja
Neja Kolenc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli raziskati povezanost redne telesne aktivnosti s psihološko odpornostjo pri vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok. S pomočjo deskriptivne metode raziskovanja smo raziskali vzorec 79 anketirancev in podatke kvantitativno obdelali. Tako smo pridobili pomembne ugotovitve o količini telesne aktivnosti in psihološke odpornosti, ki odlikuje anketirane vzgojitelje. Do ugotovitev smo prišli prek Mednarodnega vprašalnika telesne aktivnosti (International psysical activity questionnaire), ki nam nudi standardno kategorizacijo telesne aktivnosti na nizko, zmerno in visoko telesno aktivne posameznike, ter prek Lestvice psihološke odpornosti (Brief Resilience Scale), prek katere pridemo do standardnih kategorij psihološke odpornosti (nizka, normalna in visoka). Na podlagi razvrstitve anketirancev v kategorije in dobljenih rezultatov smo ugotovili, da sta telesna aktivnost in psihološka odpornost zmerno povezani, kar smo podkrepili tudi z izsledki iz literature. Z raziskavo smo posledično ob preverjanju količine in intenzivnosti telesne aktivnosti prišli tudi do zaključka, da se pedagoški delavci v vrtcih gibljejo v skladu z veljavnimi smernicami. Kar zadeva psihološko odpornost, pa lahko po obdelavi podatkov izpeljemo sklep, da med različno starimi vzgojitelji oziroma vzgojitelji, ki poučujejo v različnih starostnih skupinah, ni razlik.
Ključne besede: čuječnost, psihološka odpornost, stres, stresor, telesna aktivnost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 319; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (648,13 KB)

5.
Zgodbarjenje kot priložnost za boljše poznavanje zgodovine
Alenka Valentinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni turizem predstavlja vedno pomembnejšo vejo turizma, obisk krajev, bogatih s kulturo, ustvarja občudovanje, nacionalni ponos in ponovno odkritje dosežkov naših prednikov. Namen turističnih aktivnosti v povezavi s kulturnim turizmom je učenje, odkrivanje novega in spoznavanje oprijemljivih in neoprijemljivih kulturnih znamenitosti. Za nadaljevanje trenda rasti kulturnega turizma je turistu treba ponuditi nekaj edinstvenega in drugačnega, kar med drugim lahko dosežemo tudi s tem, da proizvodu damo zgodbo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na zgodbarjenje kot uspešno obliko interpretacije kulturne dediščine v muzeju, katerega osnovno poslanstvo je izobraževanje o zgodovini in širjenje zavedanja o pomembnosti kulturne ali naravne dediščine. Posebno pozornost smo namenili stopnji pomnjenja pridobljenih informacij ter dejavnikom, ki vplivajo na pomnjenje oz. na pridobljeno znanje. Za muzej je ključnega pomena, da ustvari najvišjo raven razumevanja. Tako lahko zgodovina s pomočjo ponujenih učinkovitih informacij dvigne raven čuječnosti obiskovalcev. V ta namen smo izvedli terenski eksperiment s kontrolno in testno skupino in na vzorcu ugotovili, da je uvedba produkta zgodbarjenja najbolj vplivala na stopnjo pomnjenja, prav tako pa so vidni pozitivni učinki na zadovoljstvu obiskovalcev.
Ključne besede: kulturni turizem, zgodbarjenje, interpretacija, čuječnost
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 389; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
Spletna intervencija čuječnosti za zmanjšanje izgorelosti pri študentih
Sanja Kolarič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preverjali učinke spletne intervencije čuječnosti na izgorelost, čuječnost, neprilagojene miselne vzorce, pozitivni in negativni afekt pri študentih. V začetku je bilo vključenih 118 udeležencev, ki so bili pozneje razdeljeni v eksperimentalno (končni N = 24) in kontrolno skupino (končni N = 19). Udeleženci v eksperimentalni skupini so bili deležni tritedenske intervencije čuječnosti (prirejene po programu NARA), pri kontrolni skupini ni bilo zadanih posebnih aktivnosti. Učinke intervencije smo preverjali s pomočjo mešane MANOVE in ugotovili, da je v času prišlo do določenih sprememb. Čeprav se te v izraženosti spremenljivk niso statistično pomembno razlikovale med kontrolno in eksperimentalno skupino, smo izvedli nadaljnje analize za vsako spremenljivko posebej. Naša glavna ugotovitev se nanaša na neprilagojene miselne vzorce, ki so se statistično pomembno različno spremenili v kontrolni in eksperimentalni skupini, zraven tega se je pokazala tudi velika velikost učinka. Kljub nekaterim pomanjkljivostim so se pokazale nezanemarljive spremembe v izraženosti spremenljivk, ki bi jih ob določenih pogojih lahko posplošili na populacijo. Raziskava je ena prvih v našem okolju, ki je vključevala spletno intervencijo čuječnosti. Slednja bi ob določenih izboljšavah lahko imela pomembno aplikativno vrednost pri zaposlenih in v organizacijskih okoljih nasploh.
Ključne besede: izgorelost, čuječnost, neprilagojeni miselni vzorci, spletna intervencija
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 382; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (806,03 KB)

7.
Čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom in zaznan stres pri osebah s shizofrenijo
Sanela Zahović, 2019, magistrsko delo

Opis: Osebe s shizofrenijo pogosto uporabljajo izogibajoče strategije spoprijemanja s stresom. Uporaba določenih strategij je lahko odvisna od zaznave stresa, torej kako oseba občuti splošen stres v svojem življenju (Kaur in Beri, 2017). Za zmanjšanje stresa je pomembna uporaba na problem usmerjenih strategij spoprijemanja, pri katerih je ključno zavestno prizadevanje posameznika, ki se nanaša na koncept čuječnosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti izraženost in povezanost čuječnosti, zaznanega stresa in strategij spoprijemanja s stresom pri osebah s shizofrenijo v primerjavi z osebami brez dolgotrajnih duševnih motenj. Naš vzorec je vključeval 75 oseb (48 moških in 27 žensk) z diagnozo shizofrenije ter 77 oseb (34 moških in 43 žensk) brez dolgotrajnih duševnih motenj. Uporabljeni vprašalniki so bili: vprašalnik čuječnosti FFMQ, vprašalnik zaznanega stresa PSS ter vprašalnik strategij spoprijemanja s stresom COPE. Rezultati so pokazali, da je čuječnost nižje izražena pri osebah s shizofrenijo, pri zaznanem stresu pa med skupinama ni bilo razlik. Razlike med skupinama so bile tudi pri izraženosti devetih (od skupaj petnajstih) strategij spoprijemanja s stresom. Negativna korelacija se je pokazala med čuječnostjo in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo. Čuječnost je mediator v odnosu med strategijami, usmerjenimi na problem, in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo.
Ključne besede: čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom, zaznan stres, shizofrenija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 1033; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

8.
Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti
Lucija Šeme, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti smo želeli ugotoviti, kako učiteljski poklic vpliva na duševno zdravje učiteljev ter kakšno je njihovo stališče do različnih praks čuječnosti. V teoretičnem delu smo poleg definicij duševnega zdravja, stresa in čuječnosti podrobneje predstavili tudi pomen dobrega duševnega zdravja, kakovostnega soočanja s stresom in opisali uporabnost čuječnosti v učiteljskem poklicu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 12 učiteljev razrednega pouka. Podatke smo pridobili preko polstrukturiranega intervjuja. Za analizo odgovorov smo uporabili kvalitativno analizo podatkov. Ugotovili smo, da učitelji največ stresa doživljajo pri delu z vedenjsko problematičnimi otroki ter v odnosu s starši. Svoje duševno zdravje dojemajo kot zelo pomembno in se zavedajo, da stanje njihovega duševnega zdravja pomembno vpliva na njihovo delo v razredu. Učitelji se najpogosteje sproščajo z gibanjem. Tehnike čuječnosti so učiteljem v večini nepoznane, a se jim zdijo uporabne za delo v šoli. Na podlagi rezultatov zaključujemo, da je skrb za duševno zdravje zelo pomembno za delo učiteljev in njihovo psihofizično zdravje. Predlagamo, da bi se organiziralo čim več izobraževanj za učitelje o čuječnosti, saj so učitelji izrazili zanimanje in prepoznali uporabnost metod za razvijanje čuječnosti.
Ključne besede: stres, duševno zdravje, čuječnost, razredni učitelj
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 740; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
Čuječnost pri delu
Gregor Mikolič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo predstavili pojem čuječnosti, povezan z delovnim mestom in njegovimi vplivi. Z analizo anketnega vprašalnika zaposlenih smo izmerili stopnjo čuječnosti zaposlenih v podjetjih. V poglavju čuječnost smo opisali, kaj je čuječnost, njene značilnosti, njeno vadbo in stres ter njegov vpliv na nečuječnost. Predstavili smo tudi management čuječnosti in obvladovanje stresa s čuječnostjo. V nadaljevanju smo opredelili vzroke stresorjev in štiri aplikacije čuječnosti. Predstavili smo tudi vpliv na etičnost podjetja in pozitivne vplive za vodstvo, zaposlene in celo podjetje. V praktičnem delu smo opisali slovensko logistično podjetje in predstavili delovna mesta v njem. Obravnavali smo tudi vpliv obremenjenosti in čuječnosti na njih. Na koncu smo z analizo Freiburg Mindfulness Inventory lestvice izmerili stopnjo čuječnosti zaposlenih v podjetju in jih primerjali med sabo po izobrazbi in spolu zaposlenih.
Ključne besede: čuječnost, prakticiranje čuječnosti, delovno mesto, stres, logistično podjetje
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 1203; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

10.
Vpliv začetne skupine vadbe joge na različne vidike duševnega zdravja
Vesna Pesek, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo želeli predstaviti vpliv na duševno zdravje, ki ga ima trimesečna vključenost joge na udeležence. Zanimala nas je primerjava z drugimi vadbami (pilates, aerobika, nadaljevalna joga) in tečajem jezika, tako da bo raziskava ponudila odgovor, ali obstajajo razlike med različnimi skupinskimi aktivnostmi in jogo in morebiten ugoden vpliv joge na posamezne komponente duševnega zdravja, natančneje na zmanjšanje depresivne in anksiozne simptomatike, na zmanjšano stopnjo stresa ter povečanje v čuječnosti in blagostanju. V raziskavi je eksperimentalno skupino predstavljalo 62 začetnikov joge, skupine, s katerimi smo primerjali začetnike, pa 14 udeležencev vadbe pilatesa, 19 udeležencev vadbe aerobike, 27 udeležencev tečaja jezika ter 36 udeležencev nadaljevalne joge. Udeleženci so rešili naslednjo baterijo testov: WHO-5 – Kazalec blagostanja, DASS-21 – Vprašalnik za merjenje depresije, anksioznosti in stresa, FFMQ – Pet facetni vprašalnik čuječnosti. Pri interpretaciji rezultatov smo si pomagali še z analizo dodatnih vprašanj, kjer so udeleženci podali evalvacijo vadbe/tečaja. Rezultati so potrdili ugoden vpliv joge na vse omenjene komponente, tako je prišlo do znižanja simptomov depresije, anksioznosti, stresa ter do pomembnega zvišanja blagostanja ter povišanja posameznih komponent čuječnosti (opazovanje, nereaktivnost, opisovanje). Skupine so bile glede na stopnjo duševnega zdravja homogene, saj se ob prvem testiranju v večini niso pomembno razlikovale v stopnji duševnega zdravja. Do pričakovanih razlik je ob 1. testiranju prišlo med eksperimentalno skupino in nadaljevalno skupino joge, in sicer je imela prva pomembno višje vrednosti stresa, ter nižje vrednosti blagostanja in čuječnosti (podskala nereaktivnost). S pomočjo primerjav med skupinami smo ugotovili, da že sama fizična aktivnost različnih telesnih vadb, lahko je to aerobika, joga, pilates, pripomore k zmanjšanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter na zvišanje blagostanja, vendar pa je vpliv joge superioren. Pomembna razlika ob 2. testiranju je bila zgolj med eksperimentalno skupino in kontrolno skupino jezika. Nadalje smo ugotovili, da tako joga kot pilates vplivata na zvišanje čuječnosti. Zaključimo lahko, da se je duševno zdravje udeležencev začetne skupine joge izboljšalo. Raziskava ima pomembno vrednost za delavce v zdravstvu, ponuja namreč alternativo, dopolnilno zdravljenje simptomov depresije, anksioznosti, stresa, najbolj razširjenih motenj.
Ključne besede: joga, duševno zdravje, simptomi depresije, anksioznosti in stresa, blagostanje, čuječnost
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 982; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici