| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kratka proza v reviji odsevanja med letoma 1990 in 2019
Barbara Pori, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kratka proza v reviji Odsevanja med letoma 1990 in 2019 obravnava kratkoprozna besedila, objavljena v Odsevanjih, reviji za leposlovje in kulturo, med letoma 1990 in 2019. Namen magistrskega dela je predstaviti revijo Odsevanja, saj smo menili, da slednja širšemu slovenskemu prostoru ni dovolj poznana in je prisotna zgolj na Koroškem. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme literarne teorije, s katerimi smo analizirali literarna dela vključenih avtorjev in avtoric. Magistrsko delo zajema 63 avtorjev in avtoric, ki so svoja besedila v reviji Odsevanja objavljali v izbranem obdobju. V osrednjem delu smo predstavili nastanek revije Odsevanja in njeno delovanje, nato smo se osredotočili še na kratkoprozna dela in jih analizirali na osnovi literarne teorije. V obravnavo so bile zajete kratke zgodbe, novele in črtice. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve magistrskega dela in ugotovili, da revija objavlja raznoliko kratko prozo tako na motivno-tematski kot tudi jezikovno-slogovni ravni. Prav tako je vključenih veliko znanih in manj znanih avtorjev ter njihovih del, ki si po našem mnenju zaslužijo širšo obravnavo.
Ključne besede: kratka proza, Odsevanja, kratka zgodba, novela, črtica
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 374; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
Romani in krajša proza pisateljice Karoline Kolmanič
Brigita Šantavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Romani in krajša proza pisateljice Karoline Kolmanič se ukvarja z njenim bogatim literarnim opusom za odrasle, predvsem s kratko prozo in romani ter s strukturo in literarnimi liki v njenih delih. Pisateljica je v širšem slovenskem literarnem prostoru slabo poznana, zato delo najprej predstavlja njeno življenjsko in ustvarjalno pot. Najbolj prepoznavna je sicer v severovzhodnem delu države, kjer živi in ustvarja. Pisateljičino ime redko zasledimo v preglednicah slovenskih literarnih ustvarjalcev, tudi literarna zgodovina je ne omenja pogosto. Literarne kritike njenih del skorajda ni, dosedanje delo so ovrednotile le krajše objave v različnih revijah in spremne besede v izdajah njenih literarnih del. Te so povečini pozitivne, nekaj pa jih je tudi zelo kritičnih. Diplomsko delo predstavlja in analizira obsežen literarni opus pisateljice Karoline Kolmanič s poudarkom na delih za odrasle, torej romanih, povestih in kratki prozi. Delo podrobno osvetli strukturo njenih romanov in kratke proze ter literarne like v njih. Ker je ženska najpogosteje osrednji literarni lik v njenih proznih delih, je le-ta predstavljena v svojih različnih življenjskih vlogah, moški pa kot stranski in zato nič manj pomembni liki.
Ključne besede: Karolina Kolmanič, roman, krajša proza, črtica, literarni lik
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 1061; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (784,47 KB)

3.
Stilne prvine v Mrzelovi zbirki Luči ob cesti
Tanja Stipič, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomske raziskave je kratkoprozna zbirka Luči ob cesti (1932) Ludvika Mrzela. Osredotoča se na metaforiko, ki je v zbirki najpogostejše stilno sredstvo. Analiza je potekala s pomočjo interakcijske in kognitivne teorije metafore. Metafore so razvrščene najprej po metaforičnih oblikah, nato pa po izhodiščnih območjih. Z oblikovnega vidika prevladujejo epitetoneza, glagolska metafora in primera, manj pogosta je samostalniška metafora, še redkejši sta genitivna metafora in identifikacija. Izhodišča metafor so iz območij čutnih zaznav, naravnih pojavov, predmetnega sveta, človekovega delovanja ter abstraktnih pojmov. Med konceptualnimi metaforami je najopaznejša metafora poti za življenje osamljenega in odtujenega subjekta. V metaforah, najgostejše so v lirskih meditacijah in impresionističnih razpoloženjskih vložkih, je vizualiziran ali konkretiziran človekov miselni in čustveni svet, prisotne so antropomorfizacije pokrajine, predmetov in drugih konkretnih pojavov, pojavljajo se tudi sinestezijske in oksimoronske zveze. Našteta pomenska območja gradijo lepotno, ubrano metaforiko, s katero se uresničuje lirski model črtice, ki, kadar so metafore še posebej pogoste, prehaja v pesem v prozi. Čeprav je na tematski ravni nekaj znamenj novejših tokov, je Mrzel z lirizacijo, na estetiki lepote temelječo metaforiko, osebno izpovednostjo in poseganjem po simbolih za izražanje duševnih stanj ostal povsem v okviru za Cankarja značilne impresionistične in simbolistične kratkoprozne poetike.
Ključne besede: Ludvik Mrzel, Luči ob cesti, črtica, pesem v prozi, simbol, metafora
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 1103; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (657,12 KB)

4.
Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben člen v kratkoprozni ustvarjalnosti iz začetka 20. stoletja na Slovenskem
Blanka Bošnjak, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V tem drugem delu prispevka bo podana primerjalna analiza Pugljeve kratke proze s kratkimi pripovedmi dveh velikanov evropske novelistike - Guya de Maupassanta in Antona Pavloviča Čehova. Na Pugljevo povezanost z naturalizmom je opozarjal Kocijan, še marsikateri literarni zgodovinar in raziskovalec pisateljevega dela, kakor na primer že Lavrin, Pregelj, Karlin, zatem Koblar, Mahnič, Zadravec, v novejšem času A. Koron, pa je izpostavil vpliv prav Maupassanta in Čehova.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, novela, črtica, začetek 20. st.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 614; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

5.
VLOGA PSA V OTROŠKI KNJIŽEVNOSTI
Miha Hliš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga psa v otroški književnosti je bila zapisana na podlagi analize kratkih proznih del (kratka realistična zgodba, črtica, pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba) avtorjev Kristine Brenk (Kanglica kaše), Frana Saleškega Finžgarja (Moj Kuža Jazon), Jane Goodall (Doktor Belko), Ivana Cankarja (Psi), Branke Jurca (Čuj prvič v morju in Čuj in osa), Alojza Bolharja (Volk pes in mačka, Železni prstan, Zakaj črti pes mačko, a mačka miš?, Pes in mačka, Pes mačka in volk in zakaj sovraži pes zajca?), Jacoba in Wilhelma Grimma (Bremenski mestni godci in Stari Sultan), Svetlane Makarovič (Kam se je kužku mudilo, Psiček Piki išče zlato in Kužek išče dom), Marjete Novak (Kužmucke), Hayley Daze (Packo najbolj nagajivi kuža: vožnja s čarobno preprogo), Jakoba Kelemine (Pesjan, Kristjan uteče iz pesjanskih rok, Kralj Pesoglav, Pes Marant), Antona Buzetija (Vrabček in stari pes), Matije Valjavca (Pes je ogrizel kugo), Polone Kovač (Težave in sporočila psička Pafija in Pet kužkov išče pravega), in Dima Zupana (Hektor in zrela hruška). Namen diplomskega dela je bil predstaviti psa v vseh funkcijah, v katerih se pojavlja v mladinski književnosti, opredeliti kratke prozne vrste, jih razvrstiti in opisati njihove značilnosti, pri vsaki kratki prozni vrsti pa analizirati primere posameznih del in vlogo živalskega lika (psa). Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene deskriptivna metoda pri opredelitvi in opisovanju kratkih proznih vrst, komparativna metoda pri primerjanju pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah ter metoda analize in sinteze pri analiziranju različnih del kratkih proznih vrst, v katerih nastopa pes (analiza), pri iskanju podobnosti oz. pravila o načinu pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah (sinteza). S pomočjo vseh raziskovalnih metod smo prišli do zanimivih rezultatov. Ugotovili smo, da pes kot lik nastopa v vseh kratkih proznih vrstah, razen v kratki znanstvenofantastični zgodbi. V vseh drugih kratkih proznih vrstah se je lik psa pojavil. Ni nastopal vedno kot glavni lik, je pa prinašal bolj ali manj vidno sporočilo, ki ga bralec (otrok) lahko uporabi za svoje življenje. Prav tako smo ugotovili, da ima vsaka kratka prozna vrsta svoje posebnosti, zato so se tudi lastnosti pasjega lika med seboj razlikovale v pomenu in vlogi. Pri večini primerov je pes nastopal kot pozitiven ali vsaj nevtralen lik. Samo v bajkah je ta lik nosil izrazito negativen predznak, a kljub vsemu prinašal pozitivno sporočilo bralcu. Deloma se je negativni predznak pojavljal tudi v pripovedkah in basnih. V njih je bilo med liki moč zaznati za spoznanje več nasilja kot v drugih kratkih proznih vrstah. Opazili smo, da se psi kot živali pojavljajo samo v realističnih kratkih proznih vrstah, torej v kratki realistični zgodbi in črtici. Personificirani ali poosebljeni psi se pojavljajo samo v sodobni umetni pravljici. Počlovečeni ali antropomorfni psi pa se pojavljajo v vseh drugih kratkih proznih vrstah, torej v ljudski ali folklorni pravljici, klasični umetni pravljici, kratki fantastični zgodbi, bajki, pripovedki, basni in živalski zgodbi. Psi se torej v kratkih proznih vrstah najpogosteje pojavljajo v počlovečeni ali antropomorfni obliki.
Ključne besede: Opredelitev kratkih proznih vrst, kratka realistična zgodba, črtica, ljudska ali folklorna pravljica, klasična umetna pravljica, sodobna umetna pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba, pojavnost psov, analiza primerov posameznih del, analiza vloge psa.
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1523; Prenosov: 615
.pdf Celotno besedilo (596,63 KB)

6.
POETIKA KRATKE PROZE MARIJE KMET
Mojca Lorber, 2009, diplomsko delo

Opis: Marija Kmet je veliko večino svojih del napisala v obdobju moderne. To je bilo obdobje slogovnega pluralizma, tako v njenih delih najdemo največ impresionističnih prvin, nekoliko manj realističnih in ekspresionističnih značilnosti, pa tudi zametke dekadence in simbolizma. To slogovno pluralustično obdobje moderne je razvilo dva tipa črtic. Še vedno je bil pogost realistični tip črtice, ki je pod vplivom duha časa in evropske smeri moderne vedno bolj izginjal, na njegovo mesto pa je vstopil nov, lirski model črtice, ki je ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja postal prevladujoč. Ob lirski črtici je postajala vedno pogostejša tudi pesem v prozi. Tudi pri nas se je vedno pogosteje uveljavljala, poleg Kmetove so jo pisali še Ivan Cankar, Zofka Kvedrova, Fran Ksaver Meško, Milan Pugelj in drugi. Kmetova je pisala novele, lirske črtice in pesmi v prozi. V novelah je največkrat pisala v realističnem slogu in je najpogosteje govorila o družbenokritičnih in socialnih temah. V lirskih črticah in pesmih v prozi pa je največkrat izpovedovala svoja notranja doživetja, najpogosteje v impresionističnem slogu. Njeno ustvarjanje je tematsko in stilno izjemno raznoliko.
Ključne besede: lirska črtica, pesem v prozi, Marija Kmet
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 2545; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (432,15 KB)

7.
PROZA TONETA PARTLJIČA
Jasna Ledinek, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava prozna dela Toneta Partljiča, ki niso namenjena mladini, ter podaja biografijo in bibliografijo omenjenega avtorja. Prozna dela so najprej razvrščena glede na literarno zvrst, nato sistematično analizirana, pri čemer so upoštevani zunanja zgradba, snov, fabula/fabule, tema/teme, motivi, literarne osebe, literarni čas, literarni prostor, pripovedovalec, jezik in slog. Pri obravnavi so bili uporabljeni deskriptivna metoda, komparativna metoda, metoda analize in sinteze ter primarni, sekundarni in terciarni viri. Med literarnimi zvrstmi proze Toneta Partljiča so zastopani roman, novela, črtica, humoreska in satira. Snov je pri večini proznih del vzeta tudi iz avtorjevih doživetij in doživljanj, zato je pogosto opazna pisateljeva avtobiografičnost. Slog obravnavanih proznih del je realističen, ponekod tudi satiričen. V kratkoproznih zvrsteh so pogoste prvine naturalizma. Prepoznavna značilnost Partljičeve proze je humor, saj je prisoten v skoraj vseh obravnavanih proznih delih.
Ključne besede: roman, novela, črtica, humoreska, satira
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3333; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici