SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
MODEL PRIDOBIVANJA FINANČNIH SREDSTEV SLOVENSKIH PODJETIJ IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Saša Sveršina, 2010, specialistično delo

Opis: Številna evropska podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika podjetja, se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu do financiranja. To ne ogroža samo razvoja podjetij, temveč pogosto predstavlja oviro že za njihovo ustanovitev. Zato je nujno, da se podjetjem zagotovi privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva in s tem rasti v Evropi. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja.V nalogi smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali, kako uspešna so slovenska podjetja pri črpanju sredstev iz skladov Evropske unije.
Ključne besede: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 2884; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
ORGANIZACIJA AKTIVNOSTI V ZVEZI S PRIDOBITVIJO NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA
Gordana Jelenko, 2011, diplomsko delo

Opis: Številna slovenska podjetja se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu financiranja. To seveda ogroža razvoj posameznih podjetij. Nujno je, da se zagotovi podjetjem tako privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva kakor tudi dostopnost in poenostavljenost vse dokumentacije, pogojev in meril za vključevanje podjetij v posamezne projekte in črpanje virov financiranja evropskih skladov. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja. Vendar se pogosto zatakne pri slovenskih izvajalcih te politike – finančne podpore, saj z zaostrovanjem kriterijev, nejasnimi in nesmiselno postavljenimi pogoji onemogočajo optimalno in racionalno realizacijo posameznih projektov v podjetjih. V teoretičnem delu naloge smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. Prav tako so predstavljene slovenske institucije, ki razpisujejo ta sredstva ter postavljajo kriterije, pogoje in merila za udeležbo v projektih sofinanciranja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali na kakšne ovire je naletelo podjetje Asistent, d. o. o., pri organizaciji svojega projekta, ki ga je kot podjetje – prijavitelj skušalo realizirati v skladu z odobrenimi resursi, ki so bili navedeni v razpisni dokumentaciji. Rezultati anketiranja so pokazali, da so zaposleni v podjetju, ki niso bili formalno člani projektne skupine, opravljali večino dela, ki naj bi ga praviloma realizirali člani interdisciplinarne skupine. Vendar jih zaradi prenizke stopnje izobrazbe podjetje ni moglo imenovati v razpisno dokumentacijo. Kljub temu pa je Javni razpis vplival na večino zaposlenih v podjetju, da so začeli intenzivno razmišljati in se tudi vključevati v različne oblike izobraževanja, z namenom pridobitve višje stopnje izobrazbe, specialističnega naziva ali znanja tujih jezikov.
Ključne besede: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti.
Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 1798; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (907,63 KB)

6.
7.
ANALIZA IZVEDBE REGIONALNIH RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA OBDOBJE 2007-2010
Barbara Filipič, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj kohezijske politike EU je zmanjševanje neskladja v ravni razvitosti med regijami, in sicer s krepitvijo gospodarske in socialne kohezije. Za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v programskem obdobju 2007-2013 je za Slovenijo namenjenih 586 mio EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prednostna usmeritev vključuje in povezuje ukrepe, določene v regionalnih razvojnih programih, ki so v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (sedaj Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), ki nastopa kot posredniško telo te prednostne usmeritve, je večino sredstev razpisala do februarja 2011 v okviru štirih javnih razpisov in enega javnega poziva. Upravičenci so praviloma samoupravne lokalne skupnosti - občine, ki so razvrščene v 12 razvojnih regij. Skozi analizo operacij, odobrenih v okviru prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, pridobimo vpogled v učinkovitost črpanja evropskih sredstev in pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, da bomo v prihodnosti pri tem lahko še bolj učinkoviti. Podatke o operacijah smo analizirali s pomočjo opisne statistike, enostavne analize korelacije in ANOVA-e, pri tem smo uporabili programsko orodje Excel. Na podlagi analize črpanja po zgoraj omenjeni prednostni usmeritvi lahko smatramo črpanje Slovenije za dokaj uspešno. Če gledamo po posameznih regijah, lahko povzamemo, da so regije približno enako uspešne pri črpanju, kljub temu se pojavljajo določena odstopanja. Na nacionalni ravni smo počrpali že 77,87% sredstev, namenjenih Sloveniji za programsko obdobje 2007-2013.
Ključne besede: Evropska kohezijska politika, Razvoj regij, Regionalni razvojni programi, Črpanje EU sredstev, Projekti sofinancirani s strani EU, Statistična analiza, Analiza korelacije, ANOVA
Objavljeno: 22.01.2013; Ogledov: 1969; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

8.
POVEZAVA MED KAKOVOSTJO PROCESA ODLOČANJA MANAGERJEV TER USPEŠNOSTJO PODJETIJ V SLOVENIJI
Damjan Grušovnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Managerji sprejemajo odločitve, da zagotavljajo kratkoročno in dolgoročno uspešno poslovanje svojih podjetij na različnih trgih. Na uspešnost pomembnih in nerutinskih odločitev vpliva kakovost procesa odločanja. To magistrsko delo preučuje povezave med kakovostjo procesa odločanja vodilnih managerjev ter uspešnostjo njihovih podjetij, ki spadajo med 500 največjih v Sloveniji po prihodkih od prodaje. Uporabljen model kakovosti procesa odločanja vsebuje naslednje dimenzije: racionalnost procesa, črpanje informacij, vložen trud ter odprto obzorje. Vsaka od dimenzij vsebuje svoj nabor dejavnikov, ki vplivajo na kakovost procesa odločanja. Izbrana kazalca uspešnosti podjetij sta letna rast dodane vrednosti na zaposlenega ter delež prihodkov od prodaje, ustvarjenih na tujih trgih. Vse več raziskovalcev se pomika od kakovosti odločitve, ki se večinoma meri v denarju oz. s finančnimi kazalniki, h kakovosti procesa odločanja, ki vsebuje tudi mehke vložke in rezultate. Proces odločanja se ne konča s sprejetjem kakovostne odločitve, ampak sledita izvedba in nadzor, ki sta enako pomembni kot vsi predhodni koraki. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili aktualne poglede vodilnih avtorjev na področju managerjevega odločanja, kakovosti procesa odločanja in kakovosti odločitev. Predstavili smo dejavnike, ki jih vsebujejo dimenzije kakovosti procesa odločanja, ter poskušali najti uspešne praktične primere ter odmevne raziskave vodilnih avtorjev. V analitičnem delu smo naredili statistične analize podatkov na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili pri izvedbi ankete med vodilnimi managerji v Sloveniji. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in rastjo dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju. Prav tako ni povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in usmerjenostjo podjetja na tuje trge. Managerji z nadpovprečno kakovostjo procesa odločanja v primerjavi s podpovprečnimi tudi ne delajo v podjetjih, ki imajo v povprečju večjo rast dodane vrednosti na zaposlenega ali večjo naravnanost na tuje trge. V Sloveniji imajo podjetja, katerih managerji izkazujejo nadpovprečno odprto obzorje pri kakovosti procesa odločanja, v povprečju večjo naravnanost na tuje trge kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno odprto obzorje. Pri podjetjih v Sloveniji obstaja statistično značilna nizka/šibka povezava med vloženim trudom pri kakovosti procesa odločanja in deležem prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih. Podjetja v Sloveniji, usmerjena na tuje trge, kjer managerji izkazujejo nadpovprečno vložen trud pri kakovosti procesa odločanja, imajo v povprečju večji obseg zaposlenih kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno vložen trud. V preučevani množici vodilnih managerjev v Sloveniji nismo uspeli dokazati povezave med kakovostjo procesa odločanja in izbranimi kazalniki uspešnosti podjetja. Na podlagi rezultatov ne moremo sklepati, da kakovost procesa odločanja ni povezana z uspešnostjo podjetja, saj obstaja množica drugih finančnih kazalnikov uspešnosti, njihove stopnje rasti ter mehki kazalniki uspešnosti, ki so težje izmerljivi.
Ključne besede: kakovost procesa odločanja, kakovost odločitev, analiza problema, kriteriji odločanja, racionalnost, motiviranost, participacija, intuicija, črpanje informacij, managerjev trud, kreativnost in inovativnost, deležniki podjetja, uspešnost podjetja
Objavljeno: 21.01.2016; Ogledov: 600; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

9.
FINANCIRANJE KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENIJI IN POMEN POVEZOVANJA PRI ČRPANJU EU SREDSTEV
Anita Klemen, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali, kaj pravzaprav se dogaja z menedžmentom evropskih projektov na področju kulturne dediščine ter pristojnih institucij oziroma organizacij. Ali organizacije s področja kulturne dediščine sploh sodelujejo pri prijavah za EU-sredstva, na katere težave oziroma ovire pri tem naletijo in kako pri črpanju sredstev sodelujejo z drugimi organizacijami. Raziskavo smo za namene magistrskega dela izvedli na začetku leta 2016 na podlagi spletne ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 61 % respondentov. Glavne ugotovitve raziskave so bile, da večina, kar 68,9 %, vprašanih organizacij s področja kulturne dediščine pri črpanju EU-sredstev sodeluje. Kot najpomembnejše ovire pri črpanju sredstev se kažejo finančne, organizacijske in administrativne ovire. Težave s povezovanjem in sodelovanjem z drugimi organizacijami so se v primerjavi s predhodno naštetimi pokazale kot manj pomembne, ocenili so jih kot srednje pomembne. Skoraj vse anketirane organizacije (93 %) sodelujejo pri prijavah za EU- sredstva z drugimi organizacijami. Sodelovanje oziroma povezovanje z drugimi institucijami pri prijavi na projekte za pridobivanje EU-sredstev kar 72,4 % organizacij ocenjuje kot prednost, le 13,7 % ga ocenjuje kot slabost, 13,8 % sodelovanja in povezovanja ne ocenjuje niti kot slabost niti kot prednost. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da kar 80 % vprašanih organizacij nima organizirane nikakršne »službe oziroma oddelka« za projektni menedžment EU-projektov, le 20 % jih ima, a poleg tega opravljajo še druge naloge v organizaciji, kot so splošno administrativne, računovodske itd. Kljub tej ugotovitvi smo z raziskavo ugotovili, da število prijavljenih projektov v organizacijah s področja kulturne dediščine za EU sredstva iz leta v leto raste in ne raste samo število prijav, ampak tudi število pridobljenih projektov.
Ključne besede: kulturna dediščina, financiranje kulturne dediščine, črpanje EU sredstev, sodelovanje pri pridobivanju EU sredstev.
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 504; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1120; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici