| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Covid-19: Črni labod globalne ekonomije?
Rok Lovrin, 2021, diplomsko delo

Opis: Svet se spopada z epidemijo virusa SARS–Cov-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Leto dni od izbruha epidemije in soočanja z boleznijo se nam porajajo številna vprašanja, vendar na večino izmed teh nimamo odgovora. Izbruh epidemije virusa in posledično bolezni je globoko zarezal tudi v ekonomsko sfero in povzročil negotovo stanje na globalnih trgih in v globalnih ekonomijah. Skozi proučevanje literature smo ugotavljali, da so bile nekatere gospodarske panoge prizadete bolj od drugih, nekatere so popolnoma zaprle svoja vrata, druge pa so z izbruhom epidemije pridobile, se razširile in beležijo znatno boljše poslovne rezultate, kot so jih pred izbruhom epidemije. Ugotavljamo, da dobrih poslovnih rezultatov ne gre pripisovati pripravljenosti na tovrstne dogodke, ampak lahko rezultate pripišemo dejavnostim, s katerimi se podjetja ukvarjajo. Dobri poslovni rezultati so lahko posledica naključja ali sreče. Šele v nadaljnjih letih bo mogoče z gotovostjo trditi, katere panoge in dejavnosti bodo v celoti izkoristile to, kar jim je bilo dano.
Ključne besede: COVID-19, SARS – Cov-2, globalna ekonomija, črni labod
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 72; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
Preprodaja živalskih vrst v Evropski uniji
Blaž Černivec, 2020, diplomsko delo

Opis: Nezakonita preprodaja živalskih vrst v Evropski uniji nakazuje na dolgo trajajočo problematiko sodobne družbe v kateri živimo. Vključuje celoten potek od krivolova, preprodaje, tihotapljenja in na koncu prodaje. Preprodaja ogroža živalske vrste, saj negativno vpliva na število posameznih vrst, prav tako na habitat in biodiverziteto v okolju. Veliko vlogo pri nezakoniti preprodaji živalskih vrst imajo organizirane kriminalne skupine, ki se ukvarjajo s kriminalom, saj je dobiček velik, kazni za ta kazniva dejanja pa nizke zaradi slabe ozaveščenosti in nizke prioritete pri organih pregona. Preprodajane živali se izkorišča v različne namene, kot je uporaba živalskih izdelkov v tradicionalni medicini, uporaba kož v modni industriji, kot razstavni kosi ali pa kot domače živali. Preprodane živali oziroma izdelki iz živali spadajo na črnem trgu pod eksotične živali ter luksuzne izdelke, ki so zelo cenjeni, kar vzbuja veliko povpraševanja in velike dobičke. Najpogosteje preprodajane živalske vrste so plazilci, ptiči in primati (opice). Glavni akterji pri izvozu, tranzitu in uvozu so države z veliko regijsko biodiverziteto ali pa regije, ki služijo kot tranzitna točka med različnimi regijami. Mednje spadajo Evropska unija, Afrika, Azija in ameriški kontinent, ki med seboj delujejo kot izvozne, tranzitne in ciljne države različnim živalskim vrstam in različnim živalskim izdelkom. Pri tem ima zelo pomembno vlogo konvencija CITES, ki nadzira mednarodno trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami in tudi ostale nevladne organizacije, ki strmijo k zaščiti živalskih in rastlinskih vrst pred prekomernim izkoriščanjem, izrabo in izumrtjem. Primarno rešitev za ohranitev živalskih vrst vidimo v boljšem izobraževanju pri odkrivanju organiziranega kriminala preprodaje živalskih vrst na posameznih mejah, na letališčih ter v pristaniščih v Evropski uniji in drugod po svetu, višjim sankcijam in večjo ozaveščenostjo.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, ogrožene živalske vrste, nezakonita preprodaja, črni trg
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

3.
Črni trg s pasjimi mladiči ter tovarne psov
Rebeka Kumer, 2020, diplomsko delo

Opis: Črni trg s pasjimi mladiči je problem sodobne družbe, ki se je zelo hitro razvil v trenutno tretji najbolj dobičkonosen posel po svetu takoj za trgovino z drogo ter belim blagom. Tovarne psov naj bi se začele pojavljati v obdobju po drugi svetovni vojni, zaradi iskanja alternativnih virov dohodka na kmetijah. Pasje tovarne oziroma angleški izraz puppy mills je izraz, ki opisuje množično vzrejo psov v nemogočih življenjskih razmerah. Čeprav ni standardizirane pravne definicije za "pasje tovarne", je bila leta 1984 opredeljena kot "reja psov, pri kateri se zdravje psov ne upošteva, da bi ohranili nizke stroške in maksimirali dobiček". Največ tovarn se pojavlja na Madžarskem in Slovaškem, kar precej pa jih najemo tudi na Poljskem, Češkem, v Estoniji ter Romuniji. Pse omamljene v tovornjakih nato pretihotapijo v Italijo in druge zahodne države, vse večje povpraševanje po ''rodovniških'' psih pa je tudi v Sloveniji, zato tudi pri nas najdemo vedno več mladičkov, ki prihajajo iz te industrije. Rejci psov se osredotočajo na količino in ne na kakovost; njihov cilj je, da vzgojijo čim več mladičev za čim večji prihodek. Ko narašča povpraševanje po določeni vrsti psov, vzreditelji poskušajo zadostiti temu povpraševanju, ko pa se ti psi ne prodajo, večina konča v zavetiščih za živali ali pa jih evtanazirajo. Eno izmed največjih društev, ki se bori proti črnemu trgu s pasjimi mladiči se imenuje The humane society of the United States, imajo tudi podružnice, ki so prisotne v več kot 50 državah, zavzemajo se za mladiče na vseh možnih ravneh, vključno s podpiranjem zakonodajnih sprememb, izvajanjem preiskav in sodnih sporov ter spodbujanjem ozaveščenosti in izobraževanja javnosti, sodelujejo tudi z lokalnimi oblastmi, ko jih pokličejo, da pomagajo zaustaviti najbolj zlorabljene mladičke iz pasjih tovarn. Medtem ko industrija mladičev proizvaja milijone mladičev na leto, milijone mladičev in odraslih psov v zavetiščih po vsej Evropi evtanazirajo.
Ključne besede: diplomske naloge, črni trg, tovarne psov, pasji mladiči
Objavljeno: 21.05.2020; Ogledov: 351; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (701,18 KB)

4.
Kriminaliteta, povezana s kulturno dediščino
Viktorija Zupančič, Bojan Dobovšek, 2019, kratki znanstveni prispevek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati obstoj kriminalitete, povezane s kulturno dediščino v svetu, ter ugotoviti, ali je ta v porastu ali nazadovanju. S pomočjo vodenih intervjujev s strokovnjaki s tovrstnega področja smo želeli opredeliti smernice za boj proti tej obliki kriminalitete. Metode: Uporabili smo pregled literature in metodo strukturiranega poglobljenega intervjuja. Ugotovitve: Veljavna zakonodaja s področja varovanja kulturne dediščine ter boja proti dotični obliki kriminalitete je ustrezna in primerna. Problem predstavlja predvsem uveljavljanje in izvrševanje tovrstnih zakonskih določil in izvajanje sankcij v praksi. Celoten potek od pridobitve do prodaje predmeta kulturne dediščine je dobro organiziran: plenjenje arheoloških najdišč s strani lokalnih plenilcev, prodaja lokalnemu preprodajalcu, ki uredi prevoz izropanih kulturnih dobrin na mednarodni trg. Predmet pride v ciljno državo, kjer je opran ter kot antikviteta brez ali z neznanim poreklom anonimno prodan najboljšemu ponudniku. Analiza intervjujev s strokovnjaki je pokazala resnično problematiko prepovedanega trgovanja s predmeti kulturne dediščine. Zbiralci in določeni muzeji na mednarodnem ilegalnem trgu postavijo povpraševanje po predmetih iz določenega zgodovinskega obdobja ali iz določene kulture. S tem sprožijo celotni krog organiziranega plenjenja, tihotapljenja ter končne pridobitve predmeta. Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek predstavlja pilotsko raziskavo z omejenim številom intervjujev z izbranimi strokovnjaki, ki pa je dobra osnova za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje strategij preprečevanja kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino. Izvirnost/pomembnost prispevka: Slovenska strokovna literatura s področja kriminalitete zoper kulturno dediščino je dokaj redka. Članek prinaša vpogled v problematiko ter izzive za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: kulturna dediščina, kriminaliteta, črni trg, umetnine, plenjenje, ilegalno trgovanje
Objavljeno: 24.03.2020; Ogledov: 350; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Pregled področja in statistična obdelava podatkov iz dosedanjih raziskav o črnem ogljiku
Špela Kovše, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Črni ogljik (v nadaljevanju: ČO) je eden izmed glavnih onesnaževalcev zraka, ki prispeva tudi k pospešenem segrevanju ozračja. Prav zaradi tega je ČO v zadnjih letih postal glavna tematika številnih raziskav. V tej diplomski nalogi bodo predstavljeni zaključki in statistični podatki pregleda 188 znanstvenih študij in raziskav avtorjev z vsega sveta, ki so bile do sedaj narejene na področju raziskovanja ČO. Vse študije, uporabljene v tej nalogi, so bile pridobljene na spletni bazi Web of Science (v nadaljevanju: WoS) (»Web of Science Core Collection« [Clarivate Analytics], b.d.). Narejena je bila tabela, ki je vsebovala podatke o pregledanih člankih, prikazovala identificirane faktorje študije ter tako omogočila globok vpogled v raziskovanje ČO. Naslednji korak je vključeval statistično obdelavo in analizo zbranih podatkov s pomočjo dveh računalniških orodij, glavni cilj pa je bil ugotoviti, kako raziskovanje ČO variira in se razlikuje; v različnih delih sveta, na različnih lokacijah izvajanja raziskav, v smislu korelacije ČO z okoljskimi izzivi oziroma s tematikami, ki so najbolj pogoste v okviru raziskovanja delcev ČO.
Ključne besede: črni ogljik, pregled literature, pregledna analiza, statistika, parametri
Objavljeno: 06.01.2020; Ogledov: 351; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

6.
Porazdelitev črnega ogljika glede na prometne tokove v Mestni občini Celje
Gregor Šipek, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Onesnaževanje okolja zaradi cestnega prometa je zelo pereča tema na globalni ravni, vedno več poudarka pa pridobiva tudi na lokalni ravni. Glavno onesnaževalo predstavlja ogljikov dioksid, ki se mu v zadnjem obdobju pridružujejo tako imenovani PM delci, med katerimi posebej izstopajoči delci predstavljajo tako imenovani črni ogljik. Meritve koncentracij črnega ogljika smo na Fakulteti za logistiko, v sodelovanju s podjetjem Aerosol in Mestno občino Celje, opravljali v spomladanskem obdobju leta 2017 in v zimskem obdobju leta 2017/2018. Statične meritve smo opravljali na različnih merilnih mestih v Celju, ki velja za eno najbolj onesnaženih in s PM delci obremenjenih mest v Sloveniji. Cestni promet predstavlja enega od glavnih virov onesnaženja s črnim ogljikom, zato ga lahko uvrstimo v eno izmed področij tveganj. V magistrskem delu smo raziskovali porazdelitev koncentracij črnega ogljika, vpliv padavin in vetra na gibanje koncentracij črnega ogljika ter črni ogljik analizirali in ga predstavili kot tveganje oziroma grožnjo nacionalni varnosti na podlagi Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Ključne besede: črni ogljik, meritve, Mestna občina Celje, promet, tveganje
Objavljeno: 24.01.2019; Ogledov: 579; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

7.
Primerjalna analiza humorističnih učinkov v slovenskem in madžarskem prevodu romana Slaughterhouse-five avtorja Kurta Vonneguta
Goran Kalman, 2018, magistrsko delo

Opis: V svojem romanu Klavnica pet, ki ga je napisal leta 1968, želi Kurt Vonnegut predstaviti strah in trepet vojne. Romanu želi z uporabo humorja in znanstvenofantastičnih elementov dodati manj resno plat zgodbe ter s tem ublažiti temačnost vojne. Humor v romanu je ciničen, satiričen in ironičen, zato humorni učinki pogosto niso v ospredju in za prevajalce pomenijo poseben izziv. Tudi sama definicija humorja ni najbolj preprosta naloga, zato se bomo v nalogi spopadli tudi z definicijo termina in težavami pri prevajanju humorja. V magistrski nalogi bomo iz slovenskega prevoda, ki ga je leta 1980 prevedel Branko Gradišnik in iz madžarskega prevoda Nemesa Lászlója, najprej izdanega leta 1969, izpisali odlomke z humornimi vložki ter jih primerjali z izvirnikom in klasificirali po vrstah spontanega humorja D. Longa in A. Graesserja. Humorne učinke v prevodih bomo primerjali z izvirnikom, ter ugotovili, ali sta prevajalca učinke uspešno ohranila in prevedla. Poleg prevajanja humornih učinkov je pomembno tudi prevajanje pomena, zato bomo analizirali tudi prevajalske premike, s pomočjo katerih ugotovimo, ali sta prevajalca v prevodih ohranila tudi pomen. Rezultati analize so pokazali, da sta prevajalca humorne odseke odlično prepoznala in jih v prevodih ohranila. Glede na pričakovanja pri prevajanju večinoma uporabljata adaptacijo in ekvivalenco, ki sta najbolj pogosta premika pri prevajanju literarnih besedil.
Ključne besede: humor, satira, črni humor, ironija, zbadanje, humorni učinek, prevajalski premik
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 371; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
Meritve črnega ogljika
Luka Herman, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga temelji na primerjavi rezultatov meritev črnega ogljika na dveh paralelnih kolesarskih poteh v Mestni občini Celje. Pri tem prva izmed obeh poti poteka vzdolž Mariborske ceste, ki velja za eno izmed najbolj prometno obremenjenih, drugo pa smo začrtali sami po poti, za katero smo predvidevali, da bo manj onesnažena in časovno krajša. Da smo to lahko storili, smo morali tudi podrobneje preučiti celjsko cestno omrežje, njegovo gostoto in kategorizacijo, obenem pa opisati potek glavnih prometnic v občini. Po zaključeni analizi opravljenih meritev smo ugotovili, da je bilo povprečje koncentracij črnega ogljika na celotni alternativni poti malce manj kot 3.000 ng/m3, medtem ko je na Mariborski poti znašalo malce manj kot 5.000 ng/m3. Kljub temu moramo poudariti, da smo visoke vrednosti v obliki vrhov zabeležili na obeh poteh, vendar so bili ti na Mariborski poti pogostejši. Obe poti smo tudi prekolesarili in ugotovili, da je alternativna za približno minuto hitrejša od Mariborske. Tako lahko potrdimo, da je kolesarje možno preusmeriti na hitrejšo alternativno pot, na kateri so izpostavljeni manjšemu onesnaženju. Po preučevanju cest v Celju smo ugotovili tudi, da bi pri ureditvi alternativne poti morala sodelovati prav Mestna občina Celje.
Ključne besede: črni ogljik, onesnaženje, meritve črnega ogljika, Mestna občina Celje, alternativne kolesarske poti
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 800; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

9.
Prenova stanovanjsko-gospodarskega objekta v Krajnem Brdu
Katarina Barlič, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V osrčju Slovenije, na mirnem podeželju, se nahaja stanovanjsko-gospodarski objekt, ki je brez posegov obsojen na propad. Objekt, ni vpisan v Register nepremične kulturne dediščine Slovenije, pa vendar ima kvalitete, ki jih je smiselno ohraniti za naš in prihodnji čas. Projektna naloga obravnava načrtovanje idejne zasnove prenove stare kmečke domačije v hišo primerno sodobnim stanovanjskim potrebam. Vsebuje arhitekturno analizo, teoretično podlago, referenčne primere in idejni projekt prenove stanovanjsko–gospodarskega objekta. Vizija namembnosti projekta je, da bo prenovljen prostor predstavljal, ne samo prijetno bivanjsko okolje mlade aktivne družine, ampak tudi kvalitete objekta, ki je več kot stoletje služilo našim prednikom.
Ključne besede: prenova, stanovanjsko-gospodarski objekt, Črni Graben, Krajno Brdo
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 608; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (18,84 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici