| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv uporabe probiotikov pri operacijah kolorektalnega raka: pregled literature
Marina Kotnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so probiotiki »živi mikroorganizmi, ki imajo koristne učinke na zdravje gostitelja, kadar jih apliciramo v zadostnem številu.« Zdrava črevesna mikrobiota je pri bolnikih s kolorektalnim rakom zelo pomembna, saj se ta lahko zaradi bolezni ini operativnih posegov poruši, zato je pomembna podpora s probiotiki. Probiotiki in njihovo delovanje ter vpliv na zdravje ljudi je zelo dobro raziskano področje. Za določena stanja in bolezni je zelo pomembno, kateri sev probiotika uporabimo, kakšne kombinacije in v kakšnih količinah. Probiotiki lahko pri operacijah raka debelega črevesa pozitivno vplivajo na pooperativno okrevanje, zmanjšajo pojav infekcij ter pooperativnih zapletov.
Ključne besede: živi mikroorganizmi, črevesna mikrobiota, prebavne težave, okrevanje
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (579,47 KB)

2.
Bolniki z rakom prebavil in učinkovitost uporabe probiotikov
Mateja Trunk, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Probiotiki so zaradi svojih koristnih učinkov za zdravje gostitelja dandanes zelo pomembni v medicini. Kakovostne klinične študije kažejo številne pozitivne učinke probiotikov tudi pri bolnikih z rakom prebavil. Z našo raziskavo smo ugotavljali, kakšna je seznanjenost s probiotiki pri bolnikih po operaciji raka prebavil pri nas in kako vpliva uporaba probiotikov na bolnikovo počutje. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki vsebuje 20 vprašanj zaprtega tipa. Razdeljenih je bilo 123 vprašalnikov, pravilno izpolnjenih je bilo 100. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 26. Za testiranje hipotez smo uporabili hi kvadrat in binomski test. Rezultati: Večina pacientov po operaciji raka prebavil ni imela večjih težav. Na to ni vplivala uporaba probiotikov. Ugotovili smo, da preiskovanci nad 60 let bistveno slabše poznajo mehanizem in delovanje probiotikov ali pa jih sploh ne poznajo. Glede na izsledke naše raziskave pacienti največ informacij o probiotikih prejmejo preko reklam na televiziji ali internetu in zelo malo od zdravstvenih delavcev. Razprava in sklep: V naši raziskavi smo prišli do zaključka, da se vsi anketirani pacienti po operaciji na splošno dobro počutijo. Anketirani pacienti ob tem navajajo tudi veliko pozitivnih učinkov uživanja probiotikov. Menimo, da bi bil za boljšo ozaveščenost ljudi o probiotikih potreben sistemskih pristop za implementacijo sodobnih smernic za zdravo prehrano, ki vsebuje tudi probiotike.
Ključne besede: Rak prebavil, probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, onkološki pacienti
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (905,87 KB)

3.
Interakcije različnih sevov bakterije Clostridium difficile s črevesno mikrobioto
Sabina Horvat, 2019, doktorska disertacija

Opis: Bakterija Clostridium difficile (Clostridioides difficile) povzroča črevesne okužbe, ki se najpogosteje kažejo kot lažja driska ali kolitis, redkeje pa kot pseudomembranozni kolitis. Okužba s C. difficile se najpogosteje razvije pri starejših hospitaliziranih bolnikih zaradi zdravljenja z antibiotiki širokega spektra, saj je predpogoj za uspešno kolonizacijo s C. difficile porušena črevesna mikrobiota. V zadnjem času je opazen porast okužb tudi pri mlajših generacijah, ki niso bile v stiku z bolnišničnim okoljem in niso prejemale antibiotične terapije. Mehanizmi kolonizacijske rezistence (tj. odpornosti), s katerimi funkcionalna črevesna mikrobiota preprečuje kolonizacijo in posledično okužbo s C. difficile, so relativno dobro raziskani. Ni pa znano, ali in kako C. difficile vpliva na črevesno mikrobioto med okužbo. V okviru doktorske naloge smo želeli ugotoviti, ali obstaja vpliv bakterije C. difficile na fekalno mikrobioto, ki je dober približek črevesni mikrobioti. Različne tipe fekalne mikrobiote (nezrelo, zdravo in porušeno) smo gojili in vitro ob prisotnosti vegetativnih celic C. difficile in/ali izrabljenega gojišča C. difficile. Testirali smo različne netoksigene in toksigene seve C. difficile različnih PCR-ribotipov, in sicer 010, 014/020, 027, 078 in 176, ki so v Evropi najbolj razširjeni. Za primerjavo smo fekalno mikrobioto gojili v izrabljenih gojiščih drugih bakterijskih vrst (Escherichia coli, Salmonella enterica serovar Enteritidis in Staphylococcus epidermidis). Spremembam v sestavi in pestrosti fekalne mikrobiote v različnih razmerah smo sledili s sekvenciranjem 16S-metagenoma na platformi MiSeq Illumina. V kokulturah fekalne mikrobiote s C. difficile smo spremljali rast in frekvenco sporulacije (tj. tvorbo spor) C. difficile. V določenem številu vzorcev smo z NMR-spektroskopijo pregledali tudi profile zunajceličnih metabolitov. Z raziskavo smo dokazali neposredni in specifični učinek bakterije C. difficile na pestrost in sestavo fekalne mikrobiote, ki je najverjetneje posledica spremenjene dostopnosti hranil. Fekalna mikrobiota, gojena v izrabljenih gojiščih E. coli, S. enterica serovar Enteritidis in S. epidermidis, je bila statistično značilno drugačna od fekalne mikrobiote, gojene v izrabljenem gojišču C. difficile. Naše ugotovitve so pokazale, da je učinek odvisen od tipa fekalne mikrobiote in ribotipa C. difficile. Nezrela in porušena mikrobiota sta bili in vitro bolj dovzetni za spremembe v pestrosti in sestavi zaradi C. difficile in sta omogočili boljše pogoje za sporulacijo C. difficile. Različni ribotipi C. difficile so podobno učinkovali na mikrobno pestrost, deloma pa se je razlikoval njihov vpliv na mikrobno sestavo, in sicer na nižjih taksonomskih nivojih. Spremembe, ki smo jih opazili, so podobne, kot so bile opisane pri pacientih, okuženih s C. difficile, in vključujejo manjšo mikrobno pestrost, povečan delež oportunističnih patogenov (enterokokov in enterobakterij) in zmanjšan delež bakterijskih skupin, povezanih s kolonizacijsko rezistenco (Lachnospiraceae in Ruminococcaceae). Z analizo metaboloma smo identificirali metabolite, ki bi lahko bili pomembni dejavnik pri okužbi s C. difficile. Predvsem povišane koncentracije tiramina, etanola in fenolnih kislin bi lahko pomembno doprinesle k disbiozi, ki je značilna za okužbo s C. difficile. Naši rezultati so pokazali, da lahko C. difficile aktivno vzdržuje črevesno mikrobioto v stanju neravnovesja. Spremembe v črevesni mikrobioti torej lahko razumemo ne le kot vzrok za okužbo s C. difficile, ampak tudi kot posledico prisotnosti C. difficile v črevesnem okolju.
Ključne besede: črevesna mikrobiota, Clostridium difficile, 16S-metagenom, sekvenciranje naslednje generacije, in vitro modeli
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 487; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

4.
Seznanjenost staršev z uporabo probiotikov pri otrocih
Živa Frešer, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in o seznanjenosti staršev z njimi. Probiotični izdelki, ki spreminjajo oziroma ohranjajo črevesno mikrobioto, postajajo vse bolj dostopni za potrošnike. Namen naše raziskave je bil, poleg ugotavljanja seznanjenosti staršev s probiotiki, opisati njihov pogled na uporabo probiotikov pri otrocih. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj. Razdeljenih je bilo 50 vprašalnikov, vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel smo statistično obdelali podatke in jih grafično ponazorili. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 50 staršev otrok, starih od 1 do 14 let. Vsi anektirani so slišali za besedo »probiotik«, za njihovo uporabo pa jih je največ (20 %) slišalo v lekarni. Probiotike je že uživalo polovica anketiranih (50 %). 98 % anketiranih meni, da probiotiki ugodno vplivajo na človeški organizem. 88 % anektiranih je mnenja, da je ob uživanju antibiotikov uporaba probiotikov pomembna. 59 % anketirancev meni, da je uporaba probiotikov pri otrocih pomembna, ker se otrokova črevesna mikrobiota šele razvija. 62 % anketiranih je odgovorilo, da je njihov otrok že užival probiotike. Diskusija in zaključek: Ozaveščenost in znanje o probiotikih je med starši anketiranih otrok slabša in bi bilo potrebno večje vključevanje medicinskih sester v ozaveščanje o probiotičnih izdelkih. Izobraževanje in promocija zdravja med obiski pri predšolskem dispanzerju, bi prinesla več znanja in izboljšano zdravje otrok.
Ključne besede: probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, starši, otroci, anketni vprašalnik
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 636; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
PROBIOTIKI V PREHRANI STAROSTNIKOV
Melanie Mitrović, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in koristi probiotikov v prehrani starostnikov. Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na gostitelja. Ugodno vplivajo na krepitev imunskega sistema, črevesne mikrobiote, delujejo protivnetno. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali starostniki poznajo probiotike in jih uporabljajo. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Razdeljenih je bilo 70 vprašalnikov vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da starostniki slabo poznajo probiotike oz. jih enačijo z vlakninami. Večina starostnikov uživa probiotike kot prehranska živila, kljub mnogim probiotičnim prehranskih dopolnilom. Sklep: Probiotiki so med starostniki slabo poznani. Starostniki probiotikov z namenskim izbiranjem živil ne uživajo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: probiotiki, črevesna mikrobiota, starostnik, zdrava prehrana
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1184; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
Vpliv probiotika Bidifobacterium breve BR03 na raven provnetnih in protivnetnih citokinov ter kratkoverižnih maščobnih kislin pri otrocih s celiakijo
Martina Klemenak, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, ki je posledica uživanja glutena. Edini do sedaj učinkovit način zdravljenja je brezglutenska dieta (BGD), dosledno izvajanje le-te pa predstavlja težavo za mnoge osebe s celiakijo. Pri nekaterih osebah kljub strogi BGD simptomi bolezni vztrajajo in pri 40¬¬–50 % je vnetje še vedno prisotno. V več študijah je bilo ugotovljeno, da imajo osebe s celiakijo neravnovesno črevesno mikrobioto (povečan delež gramnegativnih bakterij in zmanjšan delež bifidobakterij), ki ima pomembno vlogo v patogenezi bolezni. Tudi po uvedbi BGD imajo te osebe še vedno zmanjšan delež bifidobakterij. Določene vrste Bifidobacterium breve so v in vitro študijah delovale protivnetno. Cilj doktorske disertacije je bil ugotoviti vpliv 3-mesečnega jemanja Bifidobacterium breve BR03 in B632 (v nadaljevanju probiotik) na provnetni citokin dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-α), protivnetni citokin interlevkin 10 (IL-10) v serumu in na raven kratkoverižnih maščobnih kislin (KVMK) v blatu pri otrocih s celiakijo na BGD. V raziskavo smo vključili 10 otrok z na novo odkrito aktivno celiakijo, 49 otrok s celiakijo na BGD in 18 zdravih otrok. Otroke s celiakijo na BGD smo randomizirali v dve skupini. Prva skupina je 3 mesece prejemala probiotik, druga skupina pa placebo. Meritve citokinov TNF-α in IL-10 so potekale po navodilih proizvajalca z metodo kemiluminiscence na aparatu Immulite One. Iz vzorcev blata smo s pomočjo visokozmogljivostne tekočinske kromatografije analizirali ocetno, propionsko, masleno in mlečno kislino. Fermentacijski indeks ([ocetna kislina] – ([propionska kislina] + [n-maslena kislina]) / [skupne KVMK]) smo uporabili za prikaz vnetnega količnika KVMK. Pri otrocih s celiakijo na BGD je prišlo po jemanju probiotika do značilnega znižanja TNF-α. Ob kontroli, 3 mesece po koncu jemanja probiotika, se je raven TNF-α ponovno značilno dvignila. Vrednosti IL-10 so bile pri večini otrok pod ravnjo kvantifiacije. Otroci z aktivno celiakijo so imeli značilno višje začetne vrednosti ocetne in propionske kisline v blatu v primerjavi z zdravimi otroki. Otroci s celiakijo na BGD so imeli značilno več propionske kisline v primerjavi z zdravimi otroki. Vrednosti mlečne kisline so bile pri večini otrok pod ravnjo kvantifikacije. Po jemanju probiotika ni prišlo do značilnih sprememb vrednosti KVMK v blatu. Fermentacijski indeks (FI) se je 3 mesece po koncu uživanju probiotika še značilno znižal, kar nakazuje zmanjšanje vnetja na ravni črevesja. Z raziskavo smo dokazali, da sta izbrana probiotična seva Bifidobacterium breve BR03 in B632 delovala protivnetno, saj so se po jemanju le-teh vrednosti TNF-α v serumu značilno znižale in nakazano se je znižal FI, ki ponazarja aktivnost kroničnega, s črevesno floro povezanega vnetja.
Ključne besede: celiakija, TNF-α, citokini, kratkoverižne maščobne kisline, črevesna mikrobiota, bifidobakterije
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 1596; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici