1. Izzivi uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih : magistrsko deloMaša Ocepek, 2022, magistrsko delo Opis: Uporaba sistemov umetne inteligence je že nekaj let prisotna v različnih sferah posameznikovega zasebnega in družbenega življenja, čeprav se njene prisotnosti pogosto niti ne zavedamo. Ljudje izraz umetna inteligenca po večini še vedno povezujejo z roboti, ki imajo človeku podobne lastnosti, vendar pa umetna inteligenca ni omejena le na uporabo v robotiki. Uporabljajo jo različne aplikacije, s katerimi se posamezniki srečujemo v vsakdanjem življenju, kot je na primer odklepanje pametnega telefona ali osebnega računalnika s prepoznavo obraza, označevanje oseb na fotografiji na družbenih omrežij (na primer Facebook) ali aplikacija Google Translate. V magistrskem delu se osredotočamo in raziskujemo predvsem uporabo sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in njen vpliv na posameznika in družbo.
Sistemi umetne inteligence imajo pomemben potencial tudi za uporabo pri izvrševanju nalog in pooblastil organov kazenskega pregona, saj so sposobni v zelo kratkem času obdelati, primerjati in kategorizirati veliko količino razpoložljivih podatkov. Iz tega razloga so organi kazenskega pregona uporabo tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, že vključili v različne sfere svojega delovanja. Kljub priložnostim, ki jih uporaba sistemov umetne inteligence prinaša v policijskih postopkih, pa ti sistemi pomembno vplivajo tudi na številne človekove pravice in temeljne svoboščine ter procesnopravna jamstva v kazenskem postopku. Ker gre za relativno mlado tehnologijo v razvoju, v svetu na globalni ravni še ni sprejete enotne definicije sistemov umetne inteligence, prav tako pa tudi obstoječi regulativni okvir ne zadosti potrebam za varno in pravično uporabo teh sistemov. Zaradi specifike delovanja, ki je večini posameznikov nepoznana in nedoumljiva, številnih odprtih možnosti uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in čezmejnih vplivov uporabe sistemov umetne inteligence, je zato nujno, da mednarodna skupnost enotno pristopi k oblikovanju enotne definicije sistemov umetne inteligence in sprejetju ustreznega regulativnega okvira, ki bo zagotovil spoštovanje mednarodno in ustavno priznanih človekovih pravic.
Ključne besede: umetna inteligenca, človekove pravice, napovedno policijsko delo, prepoznavanje obraza, prepoznavanje registrskih tablic, zasebnost, diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 168; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (1,39 MB) |
2. Medijska svoboda v EU in strateške tožbe proti novinarjem : magistrsko deloTjaša Galič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje problematiko medijske svobode v EU ter strateških tožb proti novinarjem. Medijska svoboda je trenutno v EU izredno aktualna tema. Nad mediji se vršijo pritiski, ki pomenijo omejevanje medijske svobode. Ker medijska svoboda predstavlja človekovo pravico in temeljno svoboščino, kot tudi steber demokratičnih sistemov, ima EU obveznost, da jo zagotavlja. Gre namreč za vrednoto, ki je skupna vsem državam članicam EU in njihovim državljanom. Tudi države kandidatke, ki želijo postati članice EU, morajo spoštovati medijsko svobodo. Medijska svoboda tako predstavlja politični pogoj v okviru procesa širitve EU, na kar EU države kandidatke opozarja v pristopnih poročilih.
V magistrski nalogi je kot eden izmed načinov omejevanja medijske svobode obravnavana tema SLAPP tožb. Pojem SLAPP tožbe se je razvil v ZDA, trenutno pa je fenomen aktualna problematika v EU. Za razvoj ustreznih mehanizmov za zaščito medijske svobode pred SLAPP tožbami je potrebna prepoznava njenih tipičnih lastnosti in ciljev, ki jih zasleduje. Ker je načeloma temeljni cilj SLAPP tožbe uporaba sodnega postopka za utišanje kritičnih glasov, je nujna določitev jasne ločnice med legitimnim pravnim postopkom in postopkom s SLAPP tožbo.
Na podlagi obravnavanja tematike medijske svobode v EU in SLAPP tožb zaključujem, da je EU probleme medijske svobode prepoznala. Posledično je v zadnjem času EU sprejela vrsto aktov, katerih cilj je zaščita pravice do svobode medijev ter s tem ohraniti demokracijo. Pomembna akta, ki jih je sprejela EU, sta predvsem Akcijski načrt za evropsko demokracijo in Resolucija. V okviru Akcijskega načrta za evropsko demokracijo je Komisija predstavila Predlog Direktive. Zakonodajni predlog teži k zaščiti novinarjev in civilne družbe pred SLAPP tožbami. Prav tako je Komisija predstavila Priporočilo o zaščiti novinarjev. V prihodnosti EU predvideva sprejetje Evropskega akta o svobodi medijev. Na podlagi Predloga Direktive bo sprejet zakonodajni akt, namenjen varstvu pred zlorabljenimi sodnimi postopki.
S sprejemanjem ukrepov za zaščito medijske svobode na ravni EU so tudi države članice primorane sprejeti ustrezne ukrepe na nacionalni ravni. Medijska svoboda kot politični cilj postaja torej vse bolj pravno opredeljen koncept v EU.
Ključne besede: pravo EU, temeljne človekove pravice, medijska svoboda, pogoj za vstop države kandidatke v EU, ukrepi EU, SLAPP tožbe
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 234; Prenosov: 72
Celotno besedilo (749,89 KB) |
3. Analiza pogojev v italijanskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBarbara Potočnik, 2022, diplomsko delo Opis: Spoštovanje človekovih pravic je temelj današnje družbe. Da to lahko izpolnimo, moramo razumeti, katere pravice sploh imamo, nadalje pa je na organih države, da te pravice upoštevajo tudi ob odvzemu prostosti. Zapor je okolje, ki omejuje številne pravice. V zaključnem delu predstavljamo mednarodno in nacionalno zakonodaja, ki varuje pravice zapornikov v Italiji. Analiza se osredotoča na italijanske zapore, saj spadajo med ene izmed najbolj zasedenih, slabo vzdrževanih prostorov za zadrževanje zapornikov v Evropi. Italijo pesti predvsem problematika prezasedenosti zaporov, ki negativno vpliva na zagotavljanje osnovnih pogojev v zaporih. Ne samo da prezasedenost negativno vpliva na zdravje, počutje, organizacijo, ampak tudi krši 3. člen Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, kar je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Stanje v zaporih smo preverili z analizo poročil Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, SPACE I ter organizacije Antigona. Izsledki kažejo, da se število kršitev, ki jih je zaznal Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, skozi leta manjša. Analiza pa je pokazala povezanost med prezasedenostjo zaporov in številom kršitev.
Ključne besede: italijanski zapori in zaporniki, človekove pravice, razmere v zaporih, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 269; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. Dolgotrajna osamitev zapornikov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlara Jereb, 2022, diplomsko delo Opis: Ko so v 18. stoletju »izumili« kazen samice, je ta v trenutku postala izjemno popularna. Njene nepravilnosti in grozljive posledice njene množične uporabe so se začele kazati dokaj hitro, vendar je moralo kljub temu preteči kar nekaj časa, preden so njeno uporabo v praksi pričeli zares opuščati. Podobno je tudi danes, ko o škodljivih posledicah tega ukrepa ni več dvoma, vendar se ga kljub temu poslužujemo v ne tako zelo majhnem obsegu. Na prvi pogled se zdi, da je obsežna pravna ureditev področja dolgotrajnih osamitev, še posebej na evropskih tleh, dovolj veliko varovalo, ki zagotavlja, da bi bila uporaba stroge izolacije vedno upravičena in pravična ter izvedena v poštenih okoliščinah, ki spoštujejo najosnovnejše človekove pravice. Ko se v omenjeno problematiko poglobimo, vidimo, da temu ni vedno tako in da bi morala biti odločitev o tako hudem posegu v življenje posameznika nedvomno podvržena nadzoru, ki naj bo nepristranski in neodvisen, po možnosti sodni presoji, nikakor pa ne zgolj samovolji posameznih direktorjev zavodov. V Združenih državah Amerike je situacija nedvomno najslabša, vendar tudi v Evropi nemalokrat prihaja do nepravilnosti in zlorab pri uporabi disciplinskih ukrepov osamitve. Okolje, v katerem je posameznik prisiljen, da dni neprostovoljno preživlja v strogi izolaciji, brez normalnih socialnih stikov ter brez ustrezne stimulacije iz okolja, ustvarja veliko tveganje za resne psihološke posledice. Tako stroga oblika kaznovanja je v določenih primerih morda res nepogrešljiva, a kaj ko ponavadi ni uporabljena kot zadnja možnost, ko so vse druge že izčrpane. Posebej problematično je, ker je kazen samice, z vso deprivacijo, ki jo prinaša, v nasprotju z enim od glavnih namenov zapora, tj. rehabilitacijo storilcev kaznivih dejanj in olajšanjem njihove reintegracije v družbo. Znano je namreč, da brezdelje in pomanjkanje dostopa do programov dodatno povečujeta antisocialne nagnjenosti zapornikov. Namesto (pre)strogega kaznovanja bi bilo torej dobrodošlo, da bi se reševanja problemov zaporskega nasilja lotili prek razvitega sistema alternativnih disciplinskih sankcij.
Ključne besede: diplomske naloge, deprivacija, izolacija, samica, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 21.07.2022; Ogledov: 295; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Nadzor nad policijo v luči varuha človekovih pravic : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMarko Bera, 2022, diplomsko delo Opis: Nadzor nad policijo je v Republiki Sloveniji razvejan in normativno porazdeljen. Deli se na formalni in neformalni nadzor oziroma notranji in zunanji nadzor, kjer notranjega izvajajo pooblaščeni uslužbenci Vlade oziroma policije, zunanjega pa neodvisni pooblaščeni nadzorniki. Skozi zgodovino se je nadzor nad policijo (kot sama organizacija policije) veliko spreminjal in dopolnjeval, z namenom izboljšave sistema. Velik pomen ima interni nadzor, nepogrešljiv pa je zunanji nadzor, kjer se osredotočamo na nadzor Varuha človekovih pravic. Zaznati je razlike v sistemih, glede na njihov potek dela, pristojnosti ter hierarhično razmerje. Neodvisni nadzor torej opravlja institucija Varuha človekovih pravic, kjer ima ta pravico do vpogleda v tajne dokumente in informacije, do vpoklica zaposlenih k pomoči in razgovoru. Varuh tudi izdaja mnenja in priporočila, ki jih predstavi v svojih rednih letnih poročilih, ob tem pa spremlja odziv Vlade na njegova priporočila. Ob spremembi družbenih norm zaradi situacije Covid-19 se pojavi vprašanje legitimnosti ter zakonitosti policijskih pooblastil, ter vprašanje, kako učinkovito je bil oziroma bo opravljen nadzor nad policijo. V tem diplomskem delu smo se osredotočili na omenjeni obliki nadzora, bolj podrobno pa na nadzor, ki ga opravlja Varuh človekovih pravic.
Ključne besede: diplomske naloge, varuh človekovih pravic, vlada, človekove pravice, policija, pooblastila, nadzor
Objavljeno v DKUM: 21.07.2022; Ogledov: 282; Prenosov: 56
Celotno besedilo (754,38 KB) |
6. Vpliv prava EU na substančno delovno pravo: izbrani vidiki : izbrani vidikiTeja Peče, 2022, magistrsko delo Opis: EU ima danes na podlagi 2. odstavka 4. člena PDEU na področju socialne politike z državami članicami deljene pristojnosti. Naravo in obseg pooblastil EU pa podrobneje opredeljuje zlasti 153. člen PDEU, ki kot krovna določba predstavlja tudi podlago za sprejem direktiv in priporočil.
Neimplementacija ali nepopolna implementacija direktive, po poteku implementacijskega roka, je na področju delovnega prava izredno problematična, saj se skladno s sodno prakso Sodišča možnost sklicevanja na neposredni učinek direktiv priznava le zaposlenim v javnem sektorju in ne tudi zaposlenim v zasebnem sektorju. Z vidika varstva temeljnih (socialnih) pravic je navedeno razlikovanje arbitrarno, nevzdržno in nedopustno.
Na podlagi podrobne vsebinske analize sodne prakse Sodišča in stališč priznanih akademikov je mogoče zaznati, da pravo EU izravnava odsotnost horizontalnega učinka direktiv s široko razlago pojma »država«, lojalno oz. konsistentno razlago in dopustnostjo sklicevanja na splošna načela prava EU. Navedeno od nacionalnih sodnikov zahteva dobro poznavanje prava EU in veliko mero kreativnosti. Prav tako pa de iure in de facto ustvarja »sivo polje« (učinkovite) zaščite, kadar dejansko stanje zadeve ne izpolnjuje (zahtevanih) kriterijev.
Varstvo temeljnih (socialnih) pravic je dobilo nove razsežnosti s sprejemom Lizbonske pogodbe, ki je Listini EU podelila zavezujočo pravno naravo. Uporaba Listine EU je na področju nacionalnega (delovnega) prava zahtevna, kar nekaj nejasnosti pa povzroča tudi pravna narava njenih določb. Listina EU kljub temu predstavlja pomemben premik v smeri izboljšanja varstva zaposlenih v zasebnem sektorju, saj skladno s sodno prakso Sodišča temeljne pravice Listine EU (ob izpolnjevanju določenih pogojev) varujejo tudi zasebno-pravna razmerja.
Sklepno je možna ugotovitev, da je sodna praksa Sodišča izjemno pomembna tudi z vidika razlage in razumevanja materialnega delovnega prava EU. Analiza sodne prakse Sodišča na izbranem vidiku delovnega časa potrjuje, da restriktivna razlaga pojma ni mogoča. Prav tako pa je tudi odličen primer neuspešnemu nasprotovanju, s strani držav članic in Komisije, po pridobivanju ter, kot se na prvi pogled zdi, širitvi pristojnosti prava EU.
Ključne besede: Temeljne pravice, človekove pravice, pravo EU, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, pravica do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, delovno pravo EU, Direktiva o delovnem času, pojem »delovni čas«.
Objavljeno v DKUM: 17.03.2022; Ogledov: 808; Prenosov: 324
Celotno besedilo (1,19 MB) |
7. Razmerje med načeloma pravne in socialne države : diplomsko deloUrška Germauc, 2021, magistrsko delo Opis: Načeli pravne in socialne države v pravni teoriji nista novi načeli. Gre za dve temeljni ustavni načeli, ki sta se skozi zgodovino razvijali, prav tako se je spreminjal pogled na razmerje med njima. V teoriji je dolgo časa prevladovalo stališče, da navedeni načeli na ustavni ravni sploh nista združljivi. Skozi čas in številne diskusije se je nato razvil pojem socialne pravne države, ki je obe načeli povezal v logično celoto, v kateri se medsebojno prepletata in omejujeta. Danes prevladuje stališče, da sta načeli medsebojno povezani. Pri razmerju med obema načeloma torej ne gre za vprašanje nadvlade enega načela nad drugim, temveč gre za vzporeden in medsebojno povezan razvoj elementov obeh načel. Govorimo torej o socialni pravni državi, ki mora zagotavljati socialno, pravno in ekonomsko varnost vsakega posameznika in s tem udejanjati vrednote tako pravne, kakor tudi socialne države.
Socialna država po mnenju teoretikov predstavlja predpostavko pravne države, v kateri je oblast omejena in nadzirana ter s svojimi ukrepi omogoča učinkovito uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Elementi obeh načel so različni, vendar pa se nanašajo na enak sistem in sicer na socialno pravno državo. V slednji se elementi obeh načel prekrivajo in so medsebojno odvisni, njihov skupni namen pa je zaščita enakih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost. Človekovo dostojanstvo predstavlja temeljno komponento temeljnih človekovih pravic in svoboščin, katerih priznanje in spoštovanje je v moderni državi izredno pomembno, kar izhaja ne samo iz nacionalne ureditve, temveč tudi z mednarodnega vidika.
Do trenja med obema načeloma pride tudi na področju uporabe diskrecije pri odločanju državnih organov. Slednji imajo namreč v socialni državi široko polje proste presoje, kar pa povzroča napetosti v odnosu z načelom pravne države. Kljub temu je potrebno poudariti, da je diskrecija v socialni državi neizogibna, vse dokler bo slednja skrbela za distribucijo dobrin in storitev. Državni organi so pri uporabi diskrecijske pravice omejeni z Ustavo ter temeljnimi pravicami, v katerih ustavno zagotovljena jedra organi s svojimi ukrepi ne smejo posegati.
Obravnavani načeli pa nista pomembni zgolj na nacionalnem ustavnem področju, temveč tudi na nadnacionalnem in mednarodnem področju. Načeli namreč med drugim predstavljata tudi temeljni vrednoti pravnega reda EU in temelj za priznanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic (med katere spadajo tudi socialne pravice) tudi na ravni EU.
Ključne besede: ustava, ustavno načelo, pravna država, socialna država, vladavina prava, država blaginje, človekove pravice, socialne pravice, socialna pravičnost, temeljne vrednote
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 578; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,21 MB) |
8. De lege lata analiza sprejetih ukrepov v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2 : magistrsko deloAleksandra Djošan, 2022, magistrsko delo Opis: S pojavom epidemije SARS-CoV-2 so bile države širom sveta primorane sprejemati različne politike oz. ukrepe, da bi zajezile širjenje virusa in družbi ponovno omogočile normalno življenje. Ukrepi, ki so bili sprva sprejeti, so bili večinoma zgolj napotki posamezniku za zaščito pred virusom: uporaba maske, razkužila in vzdrževanje primerne medosebne razdalje. S porastom števila okužb in hospitalizacij pa so se začela večja zapiranja držav in tudi uvedba policijske ure. Mednarodne organizacije so pri tem poudarile, da morajo države pri odrejanju ukrepov doseči ravnovesje med varovanjem zdravja in spoštovanjem temeljnih človekovih pravic. Sprejeti ukrepi morajo biti v skladu z načelom zakonitosti in sorazmernosti ter ne smejo biti diskriminatorni. Namen magistrskega dela je bil preučiti ukrepe, ki so bili sprejeti v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2. Ugotavljalo se je, ali so bili ukrepi ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 sorazmerni s takratnim stanjem v državi in ali so bili v celoti pripravljeni v skladu s pravili pravnega reda. Predstavljeni so pravni izzivi oz. elementi, ki jih mora izpolnjevati ukrep, in bistveni členi Zakona o nalezljivih boleznih. Večji del magistrskega dela predstavljajo ukrepi, sprejeti v prvem in drugem valu, osredotoča pa se predvsem na naslednje tri ukrepe: omejitev gibanja na občine, policijska ura in nošnja mask. V tem delu so predstavljene presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije in mnenja sodnikov oz. pravnikov, podani pa so tudi ostali primeri sodne prakse v povezavi s kršitvijo ukrepov.
Ključne besede: epidemija, covid-19, ukrepi, omejitev gibanja, pravni red, neustavnost, družbena varnost, človekove pravice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 24.01.2022; Ogledov: 565; Prenosov: 135
Celotno besedilo (556,01 KB) |
9. Normativna urejenost prikritih preiskovalnih ukrepov, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja : magistrsko deloAna Zidanšek, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavani prikriti preiskovalni ukrepi. Rdeča nit pričajočega dela so ukrepi, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja in so navedeni v 155. členu Zakona o kazenskem postopku.
V boju proti organiziranemu kriminalu, ki predstavlja najhujšo obliko kaznivih dejanj, mora policija uporabiti posebne ukrepe, da bi ta kazniva dejanja odkrila in jih omejila.
Problematika ukrepov 155. člena Zakona o kazenskem postopku se kaže v tem, da predstavljajo moralno – etično dopustnost izvajanja kaznivih dejanja s strani predstavnikov države. Policija mora delovati zakonito in legitimno in ne sme na kakršenkoli način osebo napeljati , da bi izvršila kaznivo dejanje, to bi pomenilo, da država sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja.
Sodišče je tisto, ki ugotavlja ali je pri izvajanju ukrepov prišlo do policijske provokacije oziroma entrapmenta. Na podlagi subjektivno – objektivnega testa, ki ga je slovenska zakonodaja povzela po ameriški zakonodaji, mora presojati ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Če sodišče ugotovi, da je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon za kaznivo dejane, ki je bilo storjeno na podlagi prikritih policijskih ukrepov.
Zakonska ureditev omenjenih ukrepov bi morala biti bolj specifična v delih kjer se nanaša na policijsko provokacijo in napeljevanje, predvsem bi moral biti opredeljena definicija policijske provokacije.
Ker je bilo ameriško sodišče prvo, ki je uporabilo entrapment obrambo, zajema pričajoče delo tudi analizo med slovenskimi in ameriškimi sodbami Vrhovnih sodišč. Primerjava daje vpogled v dojemanje policijske provokacije obeh sodišč.
Ključne besede: policija, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, napeljevanje, navidezna storitev kaznivega dejanja, človekove pravice, sodna praksa, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 554; Prenosov: 57
Celotno besedilo (851,45 KB) |
10. Smrtna kazen in abolicionizem: trenutno stanje v svetu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlja Čepon, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je naslovljen problem uporabe smrtne kazni, ki v 21. stoletju še vedno igra precejšnjo vlogo v številnih državah sveta. Z razvojem abolicionizma je tematika postala pomembna razprava na globalni ravni, v katero so se vključile tudi mnoge mednarodne organizacije in sprejele poglavitne dokumente ter deklaracije, s pomočjo katerih je gibanje doseglo družbene spremembe. Številne države so opustile smrtno kazen ter spodbudile njeno odpravo z znanstvenimi prispevki o negativnem učinku smrtne kazni. Temeljna človekova pravica do življenja je bila sprva poglavitna pri boju za odpravo smrtne kazni, nato pa so se abolicionisti osredotočili tudi na ostale problematike tovrstne kazni. V zaključnem delu smo z metodo komparacije preverili povezavo med smrtno kaznijo in stopnjo umorov ter stopnjo kriminalitete med abolicionističnimi državami in državami z uzakonjeno smrtno kaznijo. Vzorec je obsegal 50 držav, za katere smo pridobili podatke o številu usmrtitev v letu 2020, stopnji umorov in kriminalitete v letu 2020. Ugotovitve so pokazale, da ni jasne povezave med učinkom smrtne kazni na zmanjšanje oziroma povečanje kriminalitete, saj se pojavijo določene specifike, kjer ima država, ki redno izvršuje usmrtitve, eno izmed najnižjih stopenj kriminalitete in obratno. Podobno so pokazali tudi zaključki pri primerjavi stopenj umorov med državami.
Ključne besede: diplomske naloge, smrtna kazen, abolicionizem, človekove pravice, generalna prevencija, kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 652; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,23 MB) |
