| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 208
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS
Ana Furlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Pravna ureditev policijskega pridržanja in ustreznost nadzora nad odrejenimi pridržanji v RS
Milan Radonjić, 2021, diplomsko delo

Opis: Pridržanje je policijsko pooblastilo, ki z vidika omejevanja svobode pomeni grob poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine . V diplomskem delu so zbrana in predstavljena policijska pridržanja, ki jih pod določenimi pogoji sme odrediti policija. V vsebini podajamo, da je pridržanje urejeno v petih različnih zakonih, ki posegajo na različna področja dela policije, sama uporaba pooblastila pa je podrobneje določena tudi v podzakonskih aktih. V diplomskem delu smo prikazali, da mora policija ob uporabi tako močnega pooblastila upoštevati vrsto obligacij, ki izhajajo iz zakonodaje, ob tem pa je pomembno, da upoštevajo človekove pravice in tudi navodila, ki jih policija svojim delavcem daje sama. Vsakršni odkloni od navedenih navodil delavca policije izpostavijo različnim oblikam nepravilnosti in kaznivosti, posameznik, ki se v takšnih postopkih znajde, pa je oškodovan ravno na področju človekovih pravic. Med pridržanji obstajajo razlike, tako v pogojih za odreditev tega pooblastila, prav tako pa tudi na področju zahtevanih ukrepov, dopustnega trajanja in same izvedbe obravnavanega pooblastila. Policija je kot državni organ, ki ima vrsto pooblastil s katerimi posega v pravice posameznikov, podvržena različnim oblikam notranjega in zunanjega nadzora. Izpostavili smo nujnost sodnega nadzora pri policijskih pridržanjih, poudarili pomembnost celovitega zunanjega nadzora, ki ga izvaja tudi Varuh človekovih pravic v okviru Državnega preventivnega mehanizma in vsak posameznik preko obstoječega sistema pritožbenih postopkov. Nadzor, ki opozarja na nepravilnosti, ne dosega pa odprave nadaljnjih nedopustnih ravnanj, v svojem poslanstvu ni dovolj, da se usmerjeno in trajno zagotovi spoštovanje vseh temeljnih pravic in svoboščin ob policijskih pridržanjih. Policisti, katerim je država pod strogimi zakonskimi pogoji zaupala uporabo tako izjemnega pooblastila, se morajo zavedati nujnosti zagotavljanja človekovih pravic, izjemnosti vsakega postopka in potreb posameznika, ki se v takšnem postopku znajde.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko pridržanje, pridržanje, odvzem prostosti, nadzor nad pridržanji, človekove pravice
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (611,93 KB)

3.
Supermax zapori v Ameriki
Elena Jerman, 2020, diplomsko delo

Opis: Supermax zapori v Ameriki, poznani tudi kot ´special control units´, ´intensive management units´, ´special management units´ ali ´security housing units´, so maksimalno varovani zapori, kjer ni prostora za rehabilitacijo, druženje, terapijo ali edukacijo. Kljub temu da se je praksa ekstremne izolacije in deprivacije, ki se v zaporu uporablja s primarnim namenom zaščite javnosti in zagotavljanja varnosti v zaporu, že leta 1900 izkazala kot neučinkovita, neetična, nehumana in draga, je le-ta v zadnjih desetletjih postala daleč najmočnejše orožje v pomenu kaznovanja in nadzornih ukrepov, ki je dostopen zaporskim upravljalcem. Kaznovalni sistem, v teoriji namenjen le najhujšim zločincem, v praksi izkazuje drugačno sliko. Zaradi prenatrpanosti ostalih zaporov, izgredov in kršitev zaporskih pravil v splošnih zaporih se v ekstremni izolaciji v supermaks zaporih najpogosteje znajdejo mladoletniki, duševno bolni in telesno oziroma fizično omejeni zaporniki. Zaradi narave svoje bolezni in procesa odraščanja se le-ti pogosteje znajdejo v konfliktu, ki mu sledi kazen – samica. S problematiko ekstremne izolacije in deprivacije v supermaks zaporih se v zadnjih desetletjih ukvarjajo predvsem organizacije na področju človekovih pravic. Pri tem so zaznale precej kršitev, zaradi katerih so bili izpeljani tudi sodni postopki. Zahvaljujoč se organizacijam, ki ozaveščajo o problematiki supermaks sistema, so se ponekod zadeve premaknile v pozitivno smer. Kljub navedenemu, se mnogi namreč ne zavedajo dejstva, da problem ekstremne izolacije ne zadeva zgolj zaporski sistem in same zapornike, temveč ima negativen vpliv tudi na javnost. Večina zapornikov prej ali slej svojo kazen odsluži in se tako brez kakršnih koli rehabilitacijskih programov vrne nazaj v skupnost, kar pa pogosto privede do povratništva. Gre namreč za začaran krog, kjer bi bilo učinkoviteje poskrbeti za preventivo kot kurativo.
Ključne besede: diplomske naloge, Supermaks, samica, ekstremna izolacija, človekove pravice
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Videonadzorni sistemi in njihova uporaba v kazenskem postopku
Matjaž Breznik, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v dobi informacijske tehnologije, kjer so kvalitetni videonadzorni sistemi praktično cenovno dostopni najširši javnosti. Videonadzor je tako postal sestavni del našega življenja, na drugi strani pa je zasebnost ena pomembnejših človekovih pravic, ki je vedno bolj zaščitena, zato je zakonita uporaba videonadzornih sistemov v odvisnosti od človekove zasebnosti, kot temeljne človekove pravice in svoboščine, regulirana z več pravnimi akti. V diplomskem delu smo obravnavali videonadzorne sisteme in njihovo uporabo v kazenskih postopkih. Proučili smo razvoj videonadzornega sistema, način delovanja, njihovo uporabnost in seveda legitimne možnosti uporabe videonadzora po veljavni zakonodaji R Slovenije, tako na javnih mestih kot v zasebnem prostoru. Z namenom zagotavljanja sledljivosti in večje uporabnosti zavarovanega video materila, ki v kazenskih postopkih služi kot dokaz, je slovenska Policija, leta 2014, v sklopu projekta Face Trace, na državnem in regionalnem nivoju vzpostavila novo obliko dela, tako imenovano prepoznavno službo, umeščeno v Sektorje kriminalistične policije vseh policijskih uprav. Njena temeljna naloga je prepoznava oseb, izdelava fotorobotov in ovrednotenje zavarovanih posnetkov nadzornih kamer, pregled in analiza posnetkov, preiskava delov posnetkov in primerjava storilcev z nakazanimi osebami. Z raziskavo smo ugotovili, da se uporabnost zavarovanih posnetkov, kot dokaz v kazenskih postopkih, strmo vzpenja in da se njihovo dosledno ovrednotenje v obliki različnih policijskih aktov uspešno in nepogrešljivo uporablja v kazenskih postopkih na vseh nivojih.
Ključne besede: diplomske naloge, videonadzorni sistem, varnostne kamere, človekove pravice, Face Trace, policija, prepoznavna služba, prepoznava oseb, kazenski postopek
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 129; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (592,04 KB)

5.
Pravila o uporabi in razlagi listine EU o temeljnih pravicah
Valentin Justin Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Varstvo temeljnih pravic in svoboščin je v 21. stoletju v EU nekaj samoumevnega. Na podlagi 2. člena Pogodbe o Evropski uniji EU temelji na vrednotah, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo, enakosti, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Nadalje 49. člen PEU pogojuje članstvo v EU s spoštovanjem vrednot iz 2. člena PEU, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic. Danes Listina, ki je zavezujoča od leta 2009, predstavlja moderen pravni dokument, ki poleg »klasičnih« temeljnih pravic vsebuje tudi novo generacijo pravic. Ustaljenim »klasičnim« pravicam, kot so npr. pravica do življenja, nediskriminacije in enakosti pred zakonom, so v Listini dodane tudi novejše pravice, kot so npr. varstvo potrošnikov, varstvo okolja in druge, ki obstajajo zgolj v pravnem redu EU, npr. prosto gibanje, aktivna in pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament in na lokalnih volitvah. Listina obsega sedem poglavij, pri čemer prvih šest poglavij temeljne pravice ureja vsebinsko, zadnje, sedmo, poglavje pa ureja splošna pravila o razlagi in uporabi Listine. Ta magistrska naloga se ukvarja s sedmim poglavjem Listine. Po sprejetju Listine je bilo eno ključnih vprašanj njeno področje uporabe, ki je urejeno v njenem 51. členu. Uporabo Listine delimo na uporabo s strani organov EU in uporabo s strani držav članic (DČ). Medtem ko je Listina za organe EU zavezujoča vedno, torej, kadar ravnajo znotraj okvirjev prava EU in kadar ravnajo izven okvirjev prava EU, Listina DČ zavezuje zgolj, kadar izvajajo pravo EU. Pri področju uporabe Listine je potrebno upoštevati tudi prvi odstavek 6. člena PEU, ki določa, da se z Listino na nikakršen način ne širijo pristojnosti EU, kot so opredeljene v Pogodbah. V zvezi z 51. členom Listine se postavi tudi vprašanje uporabe Listine v horizontalnih razmerjih. Poleg področja uporabe Listine je ključno tudi vprašanje ravni varstva, ki ga zagotavlja Listina. Tako je danes varovanje temeljnih pravic v DČ urejeno na več ravneh. Temeljne pravice se varujejo preko ustav DČ, Listine, EKČP in drugih mednarodnih dokumentov. Prav kvantiteta pravnih aktov, ki varujejo temeljne pravice, lahko povzroči določene probleme, ki jih je potrebno razjasniti. Po več kot desetletju sprejema Listine je vprašanj vedno več. V tem zaključnem delu bom zato s svojim raziskovalnim delom poskusil osvetliti nekatera relevantna vprašanja v zvezi z uporabo in razlago Listine.
Ključne besede: Pravo EU, temeljne pravice, človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, uporaba Listine ratione materiae, uporaba Listine ratione personae, razlaga Listine, Zadeva 29/69, Erich Stauder proti mestu Ulm – Sozialamt.
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 341; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (845,60 KB)

6.
Uporaba prisilnih sredstev na območju PU Kranj v obdobju 2013-2018
Jaka Cekič, 2020, diplomsko delo

Opis: Policija je organ izvršilne oblasti, ki v družbi opravlja tako preventivne kot represivne naloge. Za učinkovito opravljanje zakonitih policijskih nalog se policija srečuje tudi z uporabo različnih prisilnih sredstev, da lahko tako zagotavlja spoštovanje reda, zakonodaje in predpisov. Namen uporabe prisilnega sredstva je, da se osebo, ki napada, ogroža druge, se upira ali ne izpolni zakonitega ukaza policista, podredi zahtevam policista, pri čemer pa je najpomembnejše upoštevanje temeljih načel, predvsem načel zakonitosti, strokovnosti in sorazmernosti, poleg teh pa je policist dolžan upoštevati tudi posebna izvedbena dopolnilna načela. V drugem poglavju je obravnavana tema o uporabi prisilnih sredstev, ki so del splošnih policijskih pooblastil. Opisana so temeljna in dopolnilna načela za uporabo le-teh, ter zakonodaja, ki ureja uporabo prisilnih sredstev, saj uporaba kateregakoli prisilnega sredstva pomeni poseg v temeljne človekove pravice. V tretjem delu so opisana različna prisilna sredstva, ki se lahko smatrajo tudi za sekundarna policijska pooblastila in katera imajo na voljo policisti za učinkovito ter uspešno opravljanje svojega dela proti posamezniku in proti množici ter uporaba strelnega orožja in opozorilnega strela, ki pa se ne šteje kot prisilno sredstvo. V zadnjem, empiričnem, delu je predstavljena analiza in primerjava statističnih podatkov uporabe prisilnih sredstev na območju PU Kranj v obdobju 2013–2018 in po posameznih enotah ter analiza in primerjava posledic same uporabe prisilnih sredstev tako pri policistih kot pri kršiteljih s slovenskim povprečjem. Glede na splošno mnenje, da je uporaba prisilnega sredstva uporabljena prevečkrat, je tudi prikazano, kolikokrat so bila v tem obdobju uporabljena prisilna sredstva in opozorilni strel po posameznih enotah PU Kranj.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, prisilna sredstva, policijska pooblastila, človekove pravice
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 84; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Državni preventivni mehanizem
Tjaša Stepančič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti delovanje državnega preventivnega mehanizma v Republiki Sloveniji, razumeti pravne temelje za delovanje ter ugotoviti kakšna je bila realizacija priporočil, ki jih je državni preventivni mehanizem izdal. Naloge državnega preventivnega mehanizma so bile z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju dodeljene Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Varuh funkcijo državnega preventivnega mehanizma opravlja predvsem z rednimi obiski krajev odvzema prostosti, zato je bila leta 2015 ustvarjena posebna enota DPM, ki obiskuje le te kraje, drugih individualnih pobud pa ne obravnava. V skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic je dolžnost Varuha, da Državnemu zboru predaja redna ali posebna poročila o svojem delu, poroča o pravni varnosti državljanov ter ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic. Varuh v vlogi državnega preventivnega mehanizma deluje od pomladi 2008, vsako leto pa pripravi poročilo o svojem delu v vlogi DPM, ki je sestavni del rednega Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, čeprav je tiskano v ločeni publikaciji. V diplomskem delu smo s preučevanjem letnih poročil Varuha o izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma ugotovili, da se iz leta v leto izboljšuje stanje na področju človekovih pravic, bivalnih razmer in ravnanj z osebami, ki jim je odvzeta prostost. S sodelovanjem Varuha z nevladnimi organizacijami se število sodelujočih pri izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma povečuje, kar omogoča kvalitetnejše in pogostejše obiske ustanov. Državni preventivni mehanizem ob svojih obiskih vsako leto opaža nepravilnosti in pomanjkljivosti, zato izdaja ustreznim organom priporočila za njihovo odpravo. Varuh je zadovoljen z odzivi pristojnih organov obiskanih ustanov, saj so pripravljeni sodelovati ter poskušajo sprejeti vse ukrepe za potrebne izboljšave, ki so v njihovi domeni.
Ključne besede: diplomske naloge, državni preventivni mehanizem, človekove pravice, Varuh človekovih pravic RS
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 134; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (638,42 KB)

8.
Analiza in mednarodna primerjava uporabe brezpilotnih letalnikov v policiji
Jaka Perme, 2020, diplomsko delo

Opis: Razvoj in napredek tehnologije v današnjem svetu odpirata vse več novih možnosti na praktično vseh področjih, na katerih ljudje delujemo. Vse od nastanka brezpilotnih letalnikov do danes so sčasoma postali vse pomembnejši del človekovega vsakdana. Brezpilotne letalnike tako srečujemo na vedno več prej še nepredstavljivih področjih. Uporabljajo jih za krajšanje prostega časa, gašenje požarov, dostavo paketnih pošiljk, zdravil in še bi lahko naštevali. Kot na vseh drugih področjih so brezpilotni letalniki uporabni tudi v policiji. V diplomskem delu tako analiziramo nastanke in razvoj brezpilotnih letalnikov skozi zgodovino. Nadalje jih razdelimo glede na njihove karakteristike ter pojasnimo prednosti in slabosti njihove uporabe. Zakonsko pregledamo urejenost zakonodaje v Sloveniji na področju brezpilotnih letalnikov. Z mednarodno primerjavo, vključno z Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo in Nemčijo, ugotavljamo, kako je v naštetih državah urejena normativno pravna ureditev uporabe brezpilotnih letalnikov v zasebne namene in kako se z uporabo brezpilotnih letalnikov pri opravljanju nalog v posamezni državi srečuje policija. V nadaljevanju predstavimo ugotovitve zakonske urejenosti področja brezpilotnih letalnikov, njihovo uporabo in zakonske omejitve glede posega v človekove pravice, in sicer s pomočjo poročila Informacijskega pooblaščenca. Ta v svojem poročilu predstavi tveganja v povezavi z varovanjem informacijske zasebnosti in opozori na številne možnosti posega v zasebnost in varstvo človekovih pravic s strani brezpilotnih letalnikov. Pomembno je, da je uporaba brezpilotnih letalnikov v policiji določena z zakonom in da sta konkretno določena namen in vrsta naloge, pri katerih si policisti lahko pomagajo z brezpilotnim letalnikom. Zaradi številnih prednosti, ki jih uporaba brezpilotnih letalnikov prinaša, bodo kmalu postali pomemben člen pri opravljanju policijskega dela po vsem svetu.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni letalniki, človekove pravice, organi pregona, informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 04.09.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

9.
Osebni omejevalni ukrepi
Melani Svetec, 2020, diplomsko delo

Opis: Osebni omejevalni ukrepi zavzemajo posebno mesto v kazenskem postopku, saj posegajo v pravice in svoboščine domnevnih storilcev še preden jim je dokazana krivda. Zaradi tega morajo biti zgolj izjema in ne pravilo. V Zakonu o kazenskem postopku so opredeljeni v XVII. poglavju z naslovom Ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka. To je tudi njihov primarni namen, saj se jih odredi ravno s tem namenom, da se zagotovi nemoten potek kazenskega postopka in odpravi nevarnost, ki jo domnevni storilec predstavlja za izvedbo postopka ali varnost ljudi. Nadalje se osebni omejevalni ukrepi delijo na prisilne in prepovedne, glede na prevladujočo vsebino. Pod prisilne ukrepe tako spadajo obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča, javljanje na policijski postaji, varščina, prepoved približanja določenemu kraju ali osebi, hišni pripor in pripor. Med prepovedne ukrepe pa štejemo odvzem potne listine, začasni odvzem vozniškega dovoljenja in začasna prepoved opravljanja določnega dela. Ukrepi se razlikujejo glede na intenzivnost, zato je potrebno upoštevati, da se ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim. Prav tako se ukrepi odpravijo po uradni dolžnosti, če prenehajo razlogi, ki so jih narekovali. Ukrep, ki brez dvoma najgloblje posega v svoboščine in pravice je pripor. V diplomski nalogi so tako podrobneje predstavljeni vsi osebni omejevalni ukrepi, pogoji za njihovo uporabo, postopek odločanja o njih in njihova zakonska ureditev. Med drugim je analizirana tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-18/93, s katero je sodišče podalo temeljni pogled na omejevalne ukrepe in je nosilna odločba za področje pripora. V diplomskem delu smo med drugim ugotovili, da so osebni omejevalni ukrepi urejeni nesistemsko in netransparentno, kar predstavlja nevarnost pretiranih posegov države v pravice posameznika.
Ključne besede: diplomske naloge, osebni omejevalni ukrepi, pripor, človekove pravice, Zakon o kazenskem postopku
Objavljeno: 28.08.2020; Ogledov: 201; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (553,17 KB)

10.
Pojavnost in pravna ureditev policijske brutalnosti
Teja Lobnikar, 2020, diplomsko delo

Opis: Policisti in policijska dejavnost je pomemben del vsakdana slehernega prebivalca, a imajo ti do nje in policijskih pooblastil pogosto ambivalenten odnos. Pri svojem delu policisti uporabljajo policijska pooblastila, s katerimi posegajo v človekove pravice in svoboščine, to pa zato, da jih lahko varujejo in po potrebi tudi zagotavljajo. Policijska pooblastila, tudi tista, ki vključujejo prisilo, so zakonita, dokler so uporabljena skladno z zakonskimi določili. Se pa zgodi, da policisti prekoračijo stroge omejitve uporabe prisile, s tem pa nastanejo kršitve, ki lahko v skrajnih primerih prerastejo v policijsko brutalnost. Policijska brutalnost je problem sodobne družbe, saj se v različnih oblikah pojavlja vsepovsod po svetu. V Sloveniji področje delovanja policije ureja več zakonov, a je za izvajanje nalog najpomembnejši Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki poleg nalog in pooblastil opredeljuje tudi področje prekoračitve pooblastil ter uporabo prisilnih sredstev. Temelj policijskega dela morajo predstavljati človekove pravice, zato smo v diplomski nalogi le-te podrobno opisali in analizirali njihovo razmerje do izvrševanja policijskih nalog in pooblastil. Opredelili smo tudi pojme prekoračitve pooblastil, s posebnim poudarkom na opisu policijske brutalnosti. Skozi diplomsko delo smo razložili pojem policijske brutalnosti, njene značilnosti in vzroke ter kako je pravno urejena v Sloveniji in v tujini. Pojav policijske brutalnosti smo analizirali skozi štiri analize primerov iz Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugotovili smo, da pravilen nadzor nad delom policistov predstavlja ključen dejavnik pri preprečitvi policijske brutalnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, policijska brutalnost, prekoračitev policijskih pooblastil, človekove pravice in temeljne svoboščine, kršitev, nadzor
Objavljeno: 18.08.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (575,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici