| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 211
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Normativna urejenost prikritih preiskovalnih ukrepov, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja
Ana Zidanšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavani prikriti preiskovalni ukrepi. Rdeča nit pričajočega dela so ukrepi, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja in so navedeni v 155. členu Zakona o kazenskem postopku. V boju proti organiziranemu kriminalu, ki predstavlja najhujšo obliko kaznivih dejanj, mora policija uporabiti posebne ukrepe, da bi ta kazniva dejanja odkrila in jih omejila. Problematika ukrepov 155. člena Zakona o kazenskem postopku se kaže v tem, da predstavljajo moralno – etično dopustnost izvajanja kaznivih dejanja s strani predstavnikov države. Policija mora delovati zakonito in legitimno in ne sme na kakršenkoli način osebo napeljati , da bi izvršila kaznivo dejanje, to bi pomenilo, da država sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja. Sodišče je tisto, ki ugotavlja ali je pri izvajanju ukrepov prišlo do policijske provokacije oziroma entrapmenta. Na podlagi subjektivno – objektivnega testa, ki ga je slovenska zakonodaja povzela po ameriški zakonodaji, mora presojati ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Če sodišče ugotovi, da je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon za kaznivo dejane, ki je bilo storjeno na podlagi prikritih policijskih ukrepov. Zakonska ureditev omenjenih ukrepov bi morala biti bolj specifična v delih kjer se nanaša na policijsko provokacijo in napeljevanje, predvsem bi moral biti opredeljena definicija policijske provokacije. Ker je bilo ameriško sodišče prvo, ki je uporabilo entrapment obrambo, zajema pričajoče delo tudi analizo med slovenskimi in ameriškimi sodbami Vrhovnih sodišč. Primerjava daje vpogled v dojemanje policijske provokacije obeh sodišč.
Ključne besede: policija, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, napeljevanje, navidezna storitev kaznivega dejanja, človekove pravice, sodna praksa, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (851,45 KB)

2.
Smrtna kazen in abolicionizem: trenutno stanje v svetu
Alja Čepon, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu je naslovljen problem uporabe smrtne kazni, ki v 21. stoletju še vedno igra precejšnjo vlogo v številnih državah sveta. Z razvojem abolicionizma je tematika postala pomembna razprava na globalni ravni, v katero so se vključile tudi mnoge mednarodne organizacije in sprejele poglavitne dokumente ter deklaracije, s pomočjo katerih je gibanje doseglo družbene spremembe. Številne države so opustile smrtno kazen ter spodbudile njeno odpravo z znanstvenimi prispevki o negativnem učinku smrtne kazni. Temeljna človekova pravica do življenja je bila sprva poglavitna pri boju za odpravo smrtne kazni, nato pa so se abolicionisti osredotočili tudi na ostale problematike tovrstne kazni. V zaključnem delu smo z metodo komparacije preverili povezavo med smrtno kaznijo in stopnjo umorov ter stopnjo kriminalitete med abolicionističnimi državami in državami z uzakonjeno smrtno kaznijo. Vzorec je obsegal 50 držav, za katere smo pridobili podatke o številu usmrtitev v letu 2020, stopnji umorov in kriminalitete v letu 2020. Ugotovitve so pokazale, da ni jasne povezave med učinkom smrtne kazni na zmanjšanje oziroma povečanje kriminalitete, saj se pojavijo določene specifike, kjer ima država, ki redno izvršuje usmrtitve, eno izmed najnižjih stopenj kriminalitete in obratno. Podobno so pokazali tudi zaključki pri primerjavi stopenj umorov med državami.
Ključne besede: diplomske naloge, smrtna kazen, abolicionizem, človekove pravice, generalna prevencija, kriminaliteta
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi
Aljaž Osrajnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Ključne besede: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 144; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

4.
SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS
Ana Furlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 234; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Pravna ureditev policijskega pridržanja in ustreznost nadzora nad odrejenimi pridržanji v RS
Milan Radonjić, 2021, diplomsko delo

Opis: Pridržanje je policijsko pooblastilo, ki z vidika omejevanja svobode pomeni grob poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine . V diplomskem delu so zbrana in predstavljena policijska pridržanja, ki jih pod določenimi pogoji sme odrediti policija. V vsebini podajamo, da je pridržanje urejeno v petih različnih zakonih, ki posegajo na različna področja dela policije, sama uporaba pooblastila pa je podrobneje določena tudi v podzakonskih aktih. V diplomskem delu smo prikazali, da mora policija ob uporabi tako močnega pooblastila upoštevati vrsto obligacij, ki izhajajo iz zakonodaje, ob tem pa je pomembno, da upoštevajo človekove pravice in tudi navodila, ki jih policija svojim delavcem daje sama. Vsakršni odkloni od navedenih navodil delavca policije izpostavijo različnim oblikam nepravilnosti in kaznivosti, posameznik, ki se v takšnih postopkih znajde, pa je oškodovan ravno na področju človekovih pravic. Med pridržanji obstajajo razlike, tako v pogojih za odreditev tega pooblastila, prav tako pa tudi na področju zahtevanih ukrepov, dopustnega trajanja in same izvedbe obravnavanega pooblastila. Policija je kot državni organ, ki ima vrsto pooblastil s katerimi posega v pravice posameznikov, podvržena različnim oblikam notranjega in zunanjega nadzora. Izpostavili smo nujnost sodnega nadzora pri policijskih pridržanjih, poudarili pomembnost celovitega zunanjega nadzora, ki ga izvaja tudi Varuh človekovih pravic v okviru Državnega preventivnega mehanizma in vsak posameznik preko obstoječega sistema pritožbenih postopkov. Nadzor, ki opozarja na nepravilnosti, ne dosega pa odprave nadaljnjih nedopustnih ravnanj, v svojem poslanstvu ni dovolj, da se usmerjeno in trajno zagotovi spoštovanje vseh temeljnih pravic in svoboščin ob policijskih pridržanjih. Policisti, katerim je država pod strogimi zakonskimi pogoji zaupala uporabo tako izjemnega pooblastila, se morajo zavedati nujnosti zagotavljanja človekovih pravic, izjemnosti vsakega postopka in potreb posameznika, ki se v takšnem postopku znajde.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko pridržanje, pridržanje, odvzem prostosti, nadzor nad pridržanji, človekove pravice
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 284; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (611,93 KB)

6.
Supermax zapori v Ameriki
Elena Jerman, 2020, diplomsko delo

Opis: Supermax zapori v Ameriki, poznani tudi kot ´special control units´, ´intensive management units´, ´special management units´ ali ´security housing units´, so maksimalno varovani zapori, kjer ni prostora za rehabilitacijo, druženje, terapijo ali edukacijo. Kljub temu da se je praksa ekstremne izolacije in deprivacije, ki se v zaporu uporablja s primarnim namenom zaščite javnosti in zagotavljanja varnosti v zaporu, že leta 1900 izkazala kot neučinkovita, neetična, nehumana in draga, je le-ta v zadnjih desetletjih postala daleč najmočnejše orožje v pomenu kaznovanja in nadzornih ukrepov, ki je dostopen zaporskim upravljalcem. Kaznovalni sistem, v teoriji namenjen le najhujšim zločincem, v praksi izkazuje drugačno sliko. Zaradi prenatrpanosti ostalih zaporov, izgredov in kršitev zaporskih pravil v splošnih zaporih se v ekstremni izolaciji v supermaks zaporih najpogosteje znajdejo mladoletniki, duševno bolni in telesno oziroma fizično omejeni zaporniki. Zaradi narave svoje bolezni in procesa odraščanja se le-ti pogosteje znajdejo v konfliktu, ki mu sledi kazen – samica. S problematiko ekstremne izolacije in deprivacije v supermaks zaporih se v zadnjih desetletjih ukvarjajo predvsem organizacije na področju človekovih pravic. Pri tem so zaznale precej kršitev, zaradi katerih so bili izpeljani tudi sodni postopki. Zahvaljujoč se organizacijam, ki ozaveščajo o problematiki supermaks sistema, so se ponekod zadeve premaknile v pozitivno smer. Kljub navedenemu, se mnogi namreč ne zavedajo dejstva, da problem ekstremne izolacije ne zadeva zgolj zaporski sistem in same zapornike, temveč ima negativen vpliv tudi na javnost. Večina zapornikov prej ali slej svojo kazen odsluži in se tako brez kakršnih koli rehabilitacijskih programov vrne nazaj v skupnost, kar pa pogosto privede do povratništva. Gre namreč za začaran krog, kjer bi bilo učinkoviteje poskrbeti za preventivo kot kurativo.
Ključne besede: diplomske naloge, Supermaks, samica, ekstremna izolacija, človekove pravice
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 254; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Videonadzorni sistemi in njihova uporaba v kazenskem postopku
Matjaž Breznik, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v dobi informacijske tehnologije, kjer so kvalitetni videonadzorni sistemi praktično cenovno dostopni najširši javnosti. Videonadzor je tako postal sestavni del našega življenja, na drugi strani pa je zasebnost ena pomembnejših človekovih pravic, ki je vedno bolj zaščitena, zato je zakonita uporaba videonadzornih sistemov v odvisnosti od človekove zasebnosti, kot temeljne človekove pravice in svoboščine, regulirana z več pravnimi akti. V diplomskem delu smo obravnavali videonadzorne sisteme in njihovo uporabo v kazenskih postopkih. Proučili smo razvoj videonadzornega sistema, način delovanja, njihovo uporabnost in seveda legitimne možnosti uporabe videonadzora po veljavni zakonodaji R Slovenije, tako na javnih mestih kot v zasebnem prostoru. Z namenom zagotavljanja sledljivosti in večje uporabnosti zavarovanega video materila, ki v kazenskih postopkih služi kot dokaz, je slovenska Policija, leta 2014, v sklopu projekta Face Trace, na državnem in regionalnem nivoju vzpostavila novo obliko dela, tako imenovano prepoznavno službo, umeščeno v Sektorje kriminalistične policije vseh policijskih uprav. Njena temeljna naloga je prepoznava oseb, izdelava fotorobotov in ovrednotenje zavarovanih posnetkov nadzornih kamer, pregled in analiza posnetkov, preiskava delov posnetkov in primerjava storilcev z nakazanimi osebami. Z raziskavo smo ugotovili, da se uporabnost zavarovanih posnetkov, kot dokaz v kazenskih postopkih, strmo vzpenja in da se njihovo dosledno ovrednotenje v obliki različnih policijskih aktov uspešno in nepogrešljivo uporablja v kazenskih postopkih na vseh nivojih.
Ključne besede: diplomske naloge, videonadzorni sistem, varnostne kamere, človekove pravice, Face Trace, policija, prepoznavna služba, prepoznava oseb, kazenski postopek
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 253; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (592,04 KB)

8.
Pravila o uporabi in razlagi listine EU o temeljnih pravicah
Valentin Justin Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Varstvo temeljnih pravic in svoboščin je v 21. stoletju v EU nekaj samoumevnega. Na podlagi 2. člena Pogodbe o Evropski uniji EU temelji na vrednotah, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo, enakosti, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Nadalje 49. člen PEU pogojuje članstvo v EU s spoštovanjem vrednot iz 2. člena PEU, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic. Danes Listina, ki je zavezujoča od leta 2009, predstavlja moderen pravni dokument, ki poleg »klasičnih« temeljnih pravic vsebuje tudi novo generacijo pravic. Ustaljenim »klasičnim« pravicam, kot so npr. pravica do življenja, nediskriminacije in enakosti pred zakonom, so v Listini dodane tudi novejše pravice, kot so npr. varstvo potrošnikov, varstvo okolja in druge, ki obstajajo zgolj v pravnem redu EU, npr. prosto gibanje, aktivna in pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament in na lokalnih volitvah. Listina obsega sedem poglavij, pri čemer prvih šest poglavij temeljne pravice ureja vsebinsko, zadnje, sedmo, poglavje pa ureja splošna pravila o razlagi in uporabi Listine. Ta magistrska naloga se ukvarja s sedmim poglavjem Listine. Po sprejetju Listine je bilo eno ključnih vprašanj njeno področje uporabe, ki je urejeno v njenem 51. členu. Uporabo Listine delimo na uporabo s strani organov EU in uporabo s strani držav članic (DČ). Medtem ko je Listina za organe EU zavezujoča vedno, torej, kadar ravnajo znotraj okvirjev prava EU in kadar ravnajo izven okvirjev prava EU, Listina DČ zavezuje zgolj, kadar izvajajo pravo EU. Pri področju uporabe Listine je potrebno upoštevati tudi prvi odstavek 6. člena PEU, ki določa, da se z Listino na nikakršen način ne širijo pristojnosti EU, kot so opredeljene v Pogodbah. V zvezi z 51. členom Listine se postavi tudi vprašanje uporabe Listine v horizontalnih razmerjih. Poleg področja uporabe Listine je ključno tudi vprašanje ravni varstva, ki ga zagotavlja Listina. Tako je danes varovanje temeljnih pravic v DČ urejeno na več ravneh. Temeljne pravice se varujejo preko ustav DČ, Listine, EKČP in drugih mednarodnih dokumentov. Prav kvantiteta pravnih aktov, ki varujejo temeljne pravice, lahko povzroči določene probleme, ki jih je potrebno razjasniti. Po več kot desetletju sprejema Listine je vprašanj vedno več. V tem zaključnem delu bom zato s svojim raziskovalnim delom poskusil osvetliti nekatera relevantna vprašanja v zvezi z uporabo in razlago Listine.
Ključne besede: Pravo EU, temeljne pravice, človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, uporaba Listine ratione materiae, uporaba Listine ratione personae, razlaga Listine, Zadeva 29/69, Erich Stauder proti mestu Ulm – Sozialamt.
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 528; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (845,60 KB)

9.
Uporaba prisilnih sredstev na območju PU Kranj v obdobju 2013-2018
Jaka Cekič, 2020, diplomsko delo

Opis: Policija je organ izvršilne oblasti, ki v družbi opravlja tako preventivne kot represivne naloge. Za učinkovito opravljanje zakonitih policijskih nalog se policija srečuje tudi z uporabo različnih prisilnih sredstev, da lahko tako zagotavlja spoštovanje reda, zakonodaje in predpisov. Namen uporabe prisilnega sredstva je, da se osebo, ki napada, ogroža druge, se upira ali ne izpolni zakonitega ukaza policista, podredi zahtevam policista, pri čemer pa je najpomembnejše upoštevanje temeljih načel, predvsem načel zakonitosti, strokovnosti in sorazmernosti, poleg teh pa je policist dolžan upoštevati tudi posebna izvedbena dopolnilna načela. V drugem poglavju je obravnavana tema o uporabi prisilnih sredstev, ki so del splošnih policijskih pooblastil. Opisana so temeljna in dopolnilna načela za uporabo le-teh, ter zakonodaja, ki ureja uporabo prisilnih sredstev, saj uporaba kateregakoli prisilnega sredstva pomeni poseg v temeljne človekove pravice. V tretjem delu so opisana različna prisilna sredstva, ki se lahko smatrajo tudi za sekundarna policijska pooblastila in katera imajo na voljo policisti za učinkovito ter uspešno opravljanje svojega dela proti posamezniku in proti množici ter uporaba strelnega orožja in opozorilnega strela, ki pa se ne šteje kot prisilno sredstvo. V zadnjem, empiričnem, delu je predstavljena analiza in primerjava statističnih podatkov uporabe prisilnih sredstev na območju PU Kranj v obdobju 2013–2018 in po posameznih enotah ter analiza in primerjava posledic same uporabe prisilnih sredstev tako pri policistih kot pri kršiteljih s slovenskim povprečjem. Glede na splošno mnenje, da je uporaba prisilnega sredstva uporabljena prevečkrat, je tudi prikazano, kolikokrat so bila v tem obdobju uporabljena prisilna sredstva in opozorilni strel po posameznih enotah PU Kranj.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, prisilna sredstva, policijska pooblastila, človekove pravice
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 172; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Državni preventivni mehanizem
Tjaša Stepančič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti delovanje državnega preventivnega mehanizma v Republiki Sloveniji, razumeti pravne temelje za delovanje ter ugotoviti kakšna je bila realizacija priporočil, ki jih je državni preventivni mehanizem izdal. Naloge državnega preventivnega mehanizma so bile z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju dodeljene Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Varuh funkcijo državnega preventivnega mehanizma opravlja predvsem z rednimi obiski krajev odvzema prostosti, zato je bila leta 2015 ustvarjena posebna enota DPM, ki obiskuje le te kraje, drugih individualnih pobud pa ne obravnava. V skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic je dolžnost Varuha, da Državnemu zboru predaja redna ali posebna poročila o svojem delu, poroča o pravni varnosti državljanov ter ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic. Varuh v vlogi državnega preventivnega mehanizma deluje od pomladi 2008, vsako leto pa pripravi poročilo o svojem delu v vlogi DPM, ki je sestavni del rednega Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, čeprav je tiskano v ločeni publikaciji. V diplomskem delu smo s preučevanjem letnih poročil Varuha o izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma ugotovili, da se iz leta v leto izboljšuje stanje na področju človekovih pravic, bivalnih razmer in ravnanj z osebami, ki jim je odvzeta prostost. S sodelovanjem Varuha z nevladnimi organizacijami se število sodelujočih pri izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma povečuje, kar omogoča kvalitetnejše in pogostejše obiske ustanov. Državni preventivni mehanizem ob svojih obiskih vsako leto opaža nepravilnosti in pomanjkljivosti, zato izdaja ustreznim organom priporočila za njihovo odpravo. Varuh je zadovoljen z odzivi pristojnih organov obiskanih ustanov, saj so pripravljeni sodelovati ter poskušajo sprejeti vse ukrepe za potrebne izboljšave, ki so v njihovi domeni.
Ključne besede: diplomske naloge, državni preventivni mehanizem, človekove pravice, Varuh človekovih pravic RS
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 249; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (638,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici