| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Inkriminacija lažnih novic in sovražnega govora po socialnih medijih : magistrsko delo
Rok Ritlop, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se spopadli s težavo širjenja lažnih novic v socialnih medijih in kazenske odgovornosti za takšno dejanje. V modernem svetu, kjer je dostopnost do socialnih medijev skrajno nenadzorovana (tudi s strani staršev), se pojavljajo razne novice (resnične in neresnične) kot posledica mednarodno zagotovljene pravice do svobode izražanja. Vzporedno s tem se na socialnih medijih pojavlja vedno več lažnih računov, preko katerih se širijo lažne novice in sovražni govor. Hkrati se poraja vprašanje pravne odgovornosti glede pisanja le teh novic in takšnih oblik govora. Nekaj pravnih pravil nam navaja že sama zakonodaja, nekaj pa nam določajo sodišča preko sodne prakse. Problem je kakorkoli gledamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu, kajti tematika obdelana v tej nalogi ni nova, je pa nenadzorovana oz. premalo nadzorovana. Se pa v vsakem obdobju zgodovine srečamo s težavo ali urediti neko pravno področje, in za kakšno ceno, ali ga pustiti neurejeno in preko sodne prakse in pravne analize reševati zadeve za vnaprej.
Ključne besede: Kaznivo dejanje, pretvarjanje, kibernetski kriminal, svoboda izražanja, človekova pravica – relativna/absolutna.
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Pravni vidiki do evtanazije kot pravice do dostojanstvene smrti
Petra Kaučevič, 2022, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: V zaključnem delu je predstavljena evtanazija, kako se je evtanazija razvijala skozi zgodovino in kakšne oblike evtanazije poznamo. Analizirana je tudi pravna ureditev v Sloveniji ter njena možnost umestitve v trenutni pravni okvir. Metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov prava in zdravstvene nege v severovzhodnem delu Slovenije. Kot pripomoček raziskovanja smo si izbrali lasten strukturiran anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo ugotavljali odnos študentov prava in zdravstvene nege do evtanazije. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je več kot polovica študentov obeh študijskih programov pokazala pozitiven odnos do evtanazije. Največ študentov zdravstvene nege se je opredelilo (84 %), da bi jo uvrstili med temeljne človekove pravice. Pri interpretaciji evtanazije kot dostojanstveno dokončanje življenja se je skoraj v večini opredelilo pravnih študentov. Razprava in sklep: Evtanazija je še vedno splošna tabu tema, o kateri se ne govori prav pogosto, saj je prisoten strah o smrti in umiranju. Organiziranje javnih strokovnih razprav bi pripomoglo k prepoznavanju in zmanjševanju strahu pred evtanazijo.
Ključne besede: evtanazija, dostojanstvena smrt, zakonodaja, vrste evtanazije, človekova pravica
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 157; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

3.
VLOGA PRAVA PRI OHRANJANJU NARAVNIH DOBRIN
Tea Kolar, 2015, diplomsko delo

Opis: Z vidika ekonomskih vprašanj gospodarske rasti in ravnanj gospodarskih subjektov diplomsko delo prikaže, da ekonomska stroka in gospodarska dogajanja v mednarodnem prostoru niso usklajena s fizičnimi omejitvami okolja, četudi številni mednarodni in regionalni pravni dokumenti poudarjajo enakovrednost ciljev gospodarskega, družbenega in trajnostnega razvoja. Ravnanja, ki jih snovalci nacionalnih in mednarodnih ekonomskih politik utemeljujejo s ciljem družbe blaginje, vodijo v neustrezno rabo naravnih dobrin in prekomerno degradacijo okolja, in to kljub zavezam mednarodne skupnosti k uresničevanju trajnostnega načela. Razhajanje med dejanskim in deklariranim ohranjanjem narave diplomsko delo ugotavlja z analizo ravni predpisanega in uresničenega varstva naravnih dobrin, ki izhaja iz mednarodnih okoljskih pravil in pravil Evropske unije. Te standarde sooča z ureditvijo rabe naravnih dobrin kot suverene pravice držav. Toda v procesu ohranjanja narave imajo pomembno vlogo tudi prizadevanja in dejavnosti institucij civilne družbe. Pri tem so ključnega pomena upravičenja, ki jih nacionalni pravni redi zagotavljajo posameznikom in nevladnim organizacijam. V diplomskem delu so zato preverjene pravne možnosti njihovega sodelovanja z oblastnimi organi in nosilci javnih pooblastil ter možnosti in omejitve civilne družbe, da nadzira njihova ravnanja. Obravnavana je odgovornost za okolje, ki zavezuje države in gospodarske subjekte, in ugotovljen pomen, ki ga ima v procesu ohranjanja narave davčna pravičnost.
Ključne besede: mednarodno pravo, pravo Evropske unije, varstvo okolja, ohranjanje narave, naravne dobrine, načelo trajnostnega razvoja, človekova pravica do zdravega življenjskega okolja, koncesije na naravnih dobrinah, davčna pravičnost
Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 851; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (967,70 KB)

4.
STVARNOPRAVNO VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE
Ena Škrbić, 2011, diplomsko delo

Opis: V modernem času je lastninska pravica pridobila na pomenu in se tako danes uveljavlja kot ena izmed temeljnih človekovih pravic in je sestavni del večine pravnih redov po svetu. Zato je pomembno, da je ustrezno varovana. Sodna praksa je indikator, da najrazličnejši posegi vanjo niso ravno redki. Za lastnika je tako ključnega pomena, da se zaveda, da ima na voljo različne možnosti za varstvo svoje lastnine. Diplomska naloga obravnava varstvo lastninske pravice s stvarnopravnega vidika. Na začetku naloge je opredeljen pojem posesti, ki bo bralcu omogočil lažje razumevanje celotnega koncepta varovanja. Temu sledi opredelitev lastninske pravice in njeno mednarodnopravno varstvo in varstvo v slovenskem pravnem redu. Nato so, s pomočjo interpretacije strokovne literature, sodne prakse in praktičnih primerov, predstavljene posamične tožbe. Na koncu je opredeljen še pojem imisij ter varstvo, ki ga je deležen lastnik v primeru da je prizadet zaradi takšnih motenj.
Ključne besede: lastninska pravica, temeljna človekova pravica, varstvo lastninske pravice, sodna praksa, lastninske tožbe, imisije
Objavljeno v DKUM: 03.01.2012; Ogledov: 2737; Prenosov: 1093
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
PRAVICA OTROKA DO SVOBODE VESTI
Monika Pevec Forštner, 2010, diplomsko delo

Opis: Prvi zametki razvoja pravice otroka do svobode vesti segajo od sužnjelastniške grške in rimske patrie potestas, preko različnih pravnih dokumentov, ki so svobodo vesti prepovedale ali omejevale do novejših teorij prežetih s humanizmom, ki so začele svobodo vesti tolerirati in kasneje dovoljevati kot primarno osebno človekovo pravico. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni pojmi: »otrok«, »pravica«, »svoboda«, »svoboščina« in »vest«. V 17. stoletju naj bi bili »otroci« še pod popolno jurisdikcijo staršev. Kasneje je viden postopen prehod pravic s staršev na otroka. Danes je »otrok« v t.i. »svobodni moderni družbi« nosilec pravice do svobode vesti, mišljenja in vere. Beseda »otrok« ni vedno vezana na starost otroka (18 let), ampak v posamičnih določbah tudi na njegovo poslovno sposobnost, telesno in duševno zdravje, kar je v pravni korelaciji z roditeljsko pravico. »Pravice« so regulatorji razmerij med odvisnimi družbenimi subjekti neenake družbene moči. Gre za dominacijo močnejšega nad šibkejšim - otrokom, pri kateri se vzpostavljajo kompromisne meje in možnosti konfliktov. Pravica do svobode vesti je izrazito naravna pravica, ki je skupna vsem ljudem, splošna, temeljna, nepremoženjska, osebna (osebnostna), civilno pravna, neodtujljiva (neprenosljiva), spremenljiva in večrazsežnostna. Dolgo časa se je »svoboda vesti« navezovala le na verske opredelitve, v novejšem času pa je dobila posveten pomen. Gre za duševen proces — metafizična in etična vprašanja, ki se odmikajo pravniški kategorizaciji. Ta vprašanja so obravnavali mnogi primeri Evropskega sodišča za človekove pravice: Kokkinakis: Grčija (1993), Buscarini: San Marino (1999), Campbell: Cossans (1982), Arrowsmith: Anglija (1978). Pravica do svobode vesti se povezuje z večimi človekovimi pravicami, kot so; pravica do svobodnega izražanja (verbalno izražanje, izražanje v pisni obliki, oblačenje, izkazovanje ljubezenskih čustev, osebna imena otrok). To izražanje je pri otrocih lahko sporno predvsem v šoli. Gre za izražanje otrok ter izražanje javnih institucij. Pravica do družinskega življenja in zasebnosti, ki se pojavlja v razmerju »otrok — šola« ter »otrok-starši« v povezavi popolnim izvrševanjem roditeljske pravice in s tem varovanja otrokovih koristi. Pravica do izobraževanja, ter v zvezi s tem prepoved indoktrinacije države oziroma šol. Pravica do zbiranja in združevanja v šolskih prostorih ali zunaj pouka. Pravo ureja razmerja med posameznikom in državo ter med posamezniki kot nosilci pravic in obveznosti. Pri tem sta pomembna otrokov položaj v družini, pooblastila oziroma pravice staršev (izvrševanje roditeljske pravice), ter položaj otroka v razmerju do države (šolstvo, zdravstvo, centri za socialno delo, vzgojni zavodi). »Družina« je najožja življenjska skupnost, kjer imajo starši pravico, da zagotovijo svojim otrokom versko in moralno vzgojo, v skladu s svojim prepričanjem in otrokovo starostjo in zrelostjo, ter njihovo, t.j. otrokovo svobodo vesti, z versko in drugo opredelitvijo ali prepričanjem, tako, da otrokom pojasnjujejo ali svetujejo. Imajo tudi pravico, da država na področjih, ki so v njeni pristojnosti, spoštuje njihove predstave o vzgoji in pouku. Poseganje države v to zasebno sfero svobode vesti je omejeno, oziroma se lahko omeji samo pod zakonsko določenimi pogoji. Država ima dolžnost zagotoviti, da se v šolah ne dogaja indoktrinacija. Država je dolžna, da religiozna in filozofska prepričanja staršev spoštuje v celotnem šolskem izobraževalnem programu, kar pomeni, da jih priznava, upošteva in vzame v obzir. Možni so različni konflikti , kolizije med državo, šolo in starši. Vsebinska razlika med razmerjem starši (kot zastopniki otroka) in državo, ter v razmerju staršev do otroka, je razvidna tudi iz 41. člena Ustave RS. Prvi del te določbe je namenjen varovanju starševskih pravic pred neupravičenim vmešavanjem države in tretjih oseb in določa, da imajo starši pravico, da v skladu s svoj
Ključne besede: človekova pravica, otrokova pravica, svoboda vesti, svoboščina, pravica do svobodnega izražanja, največja otrokova korist, roditeljska pravica, kolizija - konflikt med interesi, religiozno in filozofsko prepričanje, indoktrinacija, edukacija, primarno pravno varstvo otroka, laična država
Objavljeno v DKUM: 07.12.2010; Ogledov: 5234; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici