| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Besedje iz pomenskega polja "Človek" (telo, bolezni, družina) v izbranih koroških govorih : diplomsko delo
Katja Tomažič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje iz pomenskega polja Človek »telo, bolezni, družina« v izbranih koroških govorih prikazuje narečno in glasoslovno podobo severnopohorsko-remšniškega narečja v štirih raziskovalnih točkah. S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas je izbranih 151 vprašanj, ki so razdeljena v tri pomenska polja. V diplomskem delu je najprej predstavljena koroška narečna skupina in severnopohorsko-remšniško podnarečje. Tej predstavitvi sledi geografski, zgodovinski in glasoslovni oris krajev, ki smo jih analizirali. Severnopohorsko-remšniško narečje se govori na obeh straneh reke Drave od Ruš do Vuzenice in na drugi strani po Kozjaku vse do Svetega Duha na Ostrem Vrhu. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza zbranega besedja, ki prikazuje narečno podobo štirih izbranih krajev: Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Vuzenica in Sveti Primož na Pohorju. S pomočjo informatojev in vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala gradivo in ga analizirala. Zbrano gradivo je zapisano v fonetični obliki in obdelano s pomočjo strokovne literture. Ugotovila sem, da je največ besed slovanskega izvora, tem sledijo prevzete besede iz nemščine, saj se obravnavano območje stika z nemško govorečim jezikovnim prostorom.
Ključne besede: dialektologija, koroško narečje, severnopohorsko-remšniško narečje, vprašalnice SLA, pomensko polje »Človek«
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Razvoj električne sheme in programske rešitve za avtomatizacijo tunela za dezinfekcijo z UVC-svetlobo : diplomsko delo
Denis Syla, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje postopek načrtovanja avtomatiziranega tunela za dezinfekcijo z UVC svetlobo, ki se lahko uporablja na področju industrijskih pakiranj v različnih panogah. Ta način dezinfekcije spada med modernejše in zaradi okoljskih prednosti postaja vedno bolj popularen. Načrtovanje avtomatizacije stroja je sestavljeno iz treh delov: načrtovanje električne sheme v programu SEE Electrical, programske rešitve v lestvični logiki za Siemensov krmilnik in oblikovanje vmesnika človek-stroj. Skrbno načrtovanje teh prinese varno in zanesljivo delovanje in upravljanje novoizdelanega stroja, kar mora biti osnovna ideja načrtovanja vsakega avtomatiziranega stroja.
Ključne besede: dezinfekcija z UVC svetlobo, električna shema, program za avtomatizacijo, vmesnik človek-stroj
Objavljeno v DKUM: 26.04.2024; Ogledov: 374; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Posodobitev delovne postaje za vstavljanje indikatorjev "magic eye" na montažni liniji za proizvodnjo svinčeno-kislinskih avtomobilskih baterij : diplomsko delo
Dragiša Bogojević, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje zamenjavo starega stroja za vstavljanje indikatorjev »Magic eye« za novi stroj v podjetju TAB d.d., saj je stari stroj preveč mehansko obrabljen in manj efektiven. Opisuje vse komponente uporabljene v projektu ter programsko opremo. Opisuje tudi programiranje krmilnika, ki opravlja novi stroj in zaslon na dotik z dodanimi novimi funkcijami ter opis delovanja starega in novega stroja. Pri programiranju je bilo potrebno pravilno razmisliti korake stroja ter pravilno vključevanje časovnikov. Pri panelu pa je bilo pomembo pravilno naslavljanje naslovov ter logična izdelava novih funkcij. Končni del projekta bi predstavljal delujoč stroj z delujočim panelom, vendar zaradi izrednih vremenski razmer in poplav to ni bilo mogoče storiti, saj je v podjetju bilo preveč škode ter ni bilo dostopa, da bi se stroj pravi čas testiral. Po sanaciji podjetja bi se stroj testiral.
Ključne besede: PLK (programirljiv logični krmilnik), panel HMI (vmesnik človek-stroj), indikator »Magic eye«, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

4.
Vodenje servomotorja z uporabo programabilnega logičnega krmilnika in vmesnika človek-stroj : diplomsko delo
Nikola Vučićević, 2023, diplomsko delo

Opis: Ideja diplomske naloge je izdelati aplikacije za krmiljenje servo motorjev. Gibanje izvaja servo motor Omron R88M, ki ga krmili gonilnik Omron R88D. Gonilnik krmili Omron NJ501-1300 PLK. V sklopu tega se za vnos vseh vrednosti uporablja Weintekov HMI zaslon na dotik, na katerem so prikazane vse funkcije aplikacije. Stroj je sestavljen tudi iz drsnega okvirja, na katerem so servomotorji in 3D tiskane glave za boljše opazovanje gibanja. Diplomsko delo opisuje postopek pisanja PLK programa v razvojnem okolju Sysmac Studio in način krmiljenja servo pretvornikov za določen motor, da motor izvede zahtevano gibanje. V prispevku je podrobno opisan postopek priklopa in parametriranja servo pretvornika pri krmiljenju preko PLK-ja. Aplikacija je sestavljena iz več delov, s testiranjem smo ugotovili, da sistem in motorji izpolnjujejo zastavljene cilje. Opisan je tudi del večjega programa, v katerem so razloženi segmenti za krmiljenje servo pretvornika. V prispevku so opisani tudi funkcijski bloki za krmiljenje gibanja servomotorja.
Ključne besede: Programabilni logični krmilnik, servomotor, avtomatizacija procesov, vmesnik človek-stroj
Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

5.
Določanje vpliva oblike, mase in položaja komisionirne enote na produktivnost
Tjaša Vovk, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Učinkovit ter dobro načrtovan komisionirni sistem sta velik plus za številna podjetja. Kljub temu, da je v današnjem času na voljo veliko različnih avtomatiziranih komisionirnih sistemov, pa v distribucijskih centrih ter skladiščih še zmeraj prevladuje ročno komisionirnanje. Ročno komisioniranje je zamudno ter porabi precej dragocenega časa, hkrati pa lahko dolgoročno negativno vpliva na zdravje komisionarjev. Zato je pomembno iskanje rešitev za hitrejše in učinkovitejše ročno komisioniranje, ki v čim manjši meri negativno obremenjuje komisionarje. V diplomski nalogi smo se posvetili predvsem analizi produktivnosti ročnega komisioniranja lahkih komisionirnih enot, ki so uskladiščeni na takšen regal, da lahko komisionar dostopa do vseh odlagalnih mest brez pomoči tehničnih naprav, kot so viličarji, lestve in podobno. S pomočjo eksperimentalne metode ter statistične analize smo prišli do rezultatov, ki kažejo, da imata tako masa kot velikost komisionirne enote vpliv na produktivnost. Prav tako so pokazali, da odlagalno mesto vpliva na hitrost jemanja komisionirne enote iz regala. Torej, produktivnost oziroma čas jemanja bi lahko izboljšali na podlagi dobre razporeditve komisionirnih enot na regalu, saj bi se čas jemanja ob pravilni postavitvi teh enot lahko skrajšal.
Ključne besede: človek k blagu, komisionirna enota, produktivnost, ročno komisioniranje, distribucijska logistika
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 1043; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
Avtomatizacija in vizualizacija komisionirne delovne postaje : diplomsko delo
Aljaž Dobnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izgradnjo programa in vizualizacijo delovne postaje v proizvodnji in avtomatiziranem skladišču (komisionirna postaja), ki na podlagi algoritmov uporabniku vizualno pokaže, katere izdelke naj naloži v zaboj. Za transport in identifikacijo določenih zabojev, ki so na delovnem prostoru, so uporabljeni motorizirani transportni valji, senzorji in čitalnik črtnih kod. Komisionirna postaja je načrtovana v programskem okolju TIA portal V15, vse informacije pa se vizualizirajo na SIEMENS HMI zaslonu.
Ključne besede: komisioniranje, HMI – uporabniški vmesnik človek-stroj, PLK – programirljivi logični krmilnik, avtomatizirano skladišče
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1395; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

7.
Vodenje elektromotorja s frekvenčnim pretvornikom Mitsubishi D700-SC : diplomsko delo
Mihael Pliberšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vodenje elektromotorja s frekvenčnim pretvornikom Mitsubishi D700-SC. V nalogi so predstavljeni gradniki strojne opreme, opisan je priklop in nastavitev parametrov frekvenčnega pretvornika za pravilno delovanje. V nadaljevanju imamo opisano še izvedbo komunikacije med napravami, opis programov za logični krmilnik in enoto HMI ter prikaz rezultatov beleženja podatkov. Za konec smo dodali še rezultate izvedenih meritev.
Ključne besede: frekvenčni pretvornik, vmesnik človek-stroj, programerljivi logični krmilnik, vodenje izmeničnega elektromotorja.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1131; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

8.
Izbrana dela Janeza Mencingerja v luči ekokritike
Sarah Jerebic, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in pesniška dela slovenskega pisatelja Janeza Mencingerja z vidika ekokritike. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena ekokritika kot literarnovedna disciplina, in sicer s poudarkom na konceptih narave, antropocentrizmu in razmerjih, ki jih človek vzpostavlja z okoljem, živalmi in rastlinami. V analitični del magistrskega dela je zajetih deset Mencingerjevih zvrstno različnih pripovednih del (Abadon, Moja hoja na Triglav, Varaždinske toplice, Jerica, Zlato pa sir, Bore mladost, Skušnjave in skušnje, Mešana gospoda, Meniški spomini, Cmokavzar in Ušperna), analizirali smo tudi osem njegovih pesmi (Kaznjena kletev, Plačilo sveta, Presajena rožica, Kolikor glav, toliko misli, Bolje drži ga, kot lovi ga!, Ticam!, Studencu, Življenje) in dva članka (O živalstvu, Domorodna pisma). Na podlagi izdelanega modela za ekokritiško analizo pripovednih besedil na vsebinski in jezikovnoslogovni ravni so raziskani odnosi, ki jih literarne osebe in pripovedovalec vzpostavljajo z okoljem, živalmi in rastlinami. Analizirani so z naravo povezani motivi in teme, prav tako ideološke podobe narave. Na podlagi opisov narave sta predstavljena status in glas narave. Na ravni jezikovnega sloga magistrsko delo zajema primere, metafore, pridevke in frazeme iz območja narave. Posveča se tudi vprašanju, kako različni literarni žanri in literarne zvrsti vplivajo na upodobitve narave. Ob analizi izbranih del Janeza Mencingerja smo spoznali, da vsaj deloma lahko govorimo o Mencingerju tudi kot o ekološkem avtorju. Res je, da se v njegovih delih v večini odraža oziroma vzpostavlja antropocentrična drža do narave, okolja, živali in rastlin, tako na vsebinski kot jezikovnoslogovni ravni, a kljub temu njegova dela nudijo bralcu številna izhodišča za razmislek o lastnem odnosu do narave. Izbrana dela namreč obravnavajo vprašanja, kot so izkoriščanje naravnih virov z namenom doseganja tehnološkega napredka, izkoriščanje živali in rastlin, vzpostavljanje lastniškega odnosa do narave itd. Antropocentrizem v magistrskem delu na vsebinski ravni utrjuje pisateljevo zagovarjanje izkoriščanja naravnih virov in tehnološkega napredka, do narave vzpostavlja lastniški odnos, med živalmi in človekom pisatelj vzpostavlja hierarhičen odnos, kar se najizraziteje utrjuje z zagovarjanjem lova na živali, vrednost rastlin pisatelj meri s človekovega vidika, kar pomeni, da so rastline vrednotene na podlagi njihove prehrambene in zdravilne funkcije. Z vsebinskega vidika se antropocentrizem v izbranih delih utrjuje tudi s simbolnimi podobami narave. Na jezikovnoslogovni ravni se antropocentrična drža utrjuje s primerami, pridevki, metaforami in frazemi iz območja narave. Antropocentrična etika postavlja naravo, okolje, živali in rastline v položaj Drugega in jim dodeljuje status objekta. Ob analizi izbranih del smo zasledili tudi nekaj mest, kjer ima narava status subjekta, in sicer ko pisatelj opisuje naravne pojave, kot so vihar, grmenje, toča ipd., saj takrat narava govori z lastnim glasom. Enega izmed najočitnejših odmikov od antropocentrične drže smo opazili pri fiktivnem liku Melkijadu v potopisu Moja hoja na Triglav. Slednji namreč vsem vrstam rastlin pripisuje enako vrednost. Na tem mestu lahko govorimo o nagibanju k biocentrizmu. Ugotovili smo tudi, da na upodobitve narave vplivajo literarne zvrsti in literarni žanri, in sicer s svojimi strukturnimi značilnostmi ter obsegom.
Ključne besede: Janez Mencinger, pripovedna proza, poezija, ekokritika, ekološke teme, podobe narave, človek v razmerju z naravo, antropocentrizem.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1125; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (961,03 KB)

9.
Uporaba ergonomskih načel pri komisioniranju po konceptu
Nina Labus, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Uspešna podjetja trajno stremijo k racionalizaciji stroškov in optimizaciji procesov, kar jim omogoča rast, napredek, razvoj in zagotavljanje konkurenčnosti na trgu. Največji strošek podjetjem predstavljajo skladišča, kjer do 55 % vseh skupnih stroškov ustvari komisioniranje, zaradi česar je iz vidika raziskovanja pomembno in zanimivo. Raziskovali smo koncept komisioniranja »človek k blagu«, ki omogoča fleksibilno delo in je optimalna izbira za večino podjetij. Koncept je povezan z visoko stopnjo delovnih poškodb in z delom povezanih obolenj. Delo zahteva fizične napore, ki so posledica rokovanja s težkim blagom, izvajanja ponavljajočih se gibov in uporabe manipulativnih sredstev. Človek kot glavni akter koncepta vpliva na stroške, ki jih povzroči komisioniranje in kvaliteto opravljenega dela, ki je odvisna od tehnološke podprtosti, fizično in psihično sposobnih ter motiviranih ljudi. Opravili smo pregled znanstvene in strokovne literature na temo ergonomska načela pri komisioniranju po konceptu »človek k blagu« in kvantitativno raziskavo o ergonomskih lastnostih pri skladiščnih aktivnostih. Ugotovili smo, da več kot 54 % anketiranih zaznava resne zdravstvene težave. Več kot 60 % anketiranih komisionarjev težave z zdravjem povezuje z načinom dela, slabih 24 % anketiranih jih povezuje z uporabo določenega transportnega sredstva in 100 % anketiranih se strinja, da navedeni ukrepi za zmanjšanje fizičnega napora in večja podpora tehnologije vpliva na povečano hitrost dela in boljše zdravstveno stanje komisionarjev.
Ključne besede: delovne poškodbe, »človek k blagu«, ergonomija, komisioniranje, produktivnost, stroški
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1107; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

10.
Kibernetske grožnje in odzivanje nanje v logističnih sistemih
Danilo Kekec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Bistvo sodobnega človeka oziroma družbe v prihodnosti bo najti ravnovesje med ZASEBNOSTJO – SVOBODO – VARNOSTJO zaradi globalizacije in kibernetskega prostora, ki sta gonilo izjemno hitrih sprememb. Kibernetske grožnje so in bodo tudi v prihodnosti stalnica človekovega življenja in verjetno največji izziv človeštva v bodočnosti. Človek kot glavni dejavnik, ki se pojavlja tako na strani tistega, ki je ogrožen, kakor tudi na strani tistega, ki je vir ogrožanja predstavlja bistveni element. Kibernetske grožnje in odzivanje nanje v logističnih sistemih so enake kot v vseh ostalih segmentih kibernetskega prostora, načeloma jih lahko ločujemo le po viru oziroma motivu. Največja težava, ki se trenutno pojavlja, je strah oziroma zadržanost pred odprtim priznavanjem kibernetskih groženj. Posebej izrazito je to v državah, kjer je nizka stopnja informiranosti oziroma seznanjenosti z možnimi grožnjami tako v javnem kakor tudi v zasebnem sektorju. Zavedanje o pomembnosti zaznavanja in odzivanja na kibernetske grožnje mora biti enotno, usklajeno in odprto, saj je govora o enotnem kibernetskem prostoru.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetske grožnje, logistični sistemi, kibernetska varnost in človek.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1906; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici