| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Posodobitev delovne postaje za vstavljanje indikatorjev "magic eye" na montažni liniji za proizvodnjo svinčeno-kislinskih avtomobilskih baterij : diplomsko delo
Dragiša Bogojević, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje zamenjavo starega stroja za vstavljanje indikatorjev »Magic eye« za novi stroj v podjetju TAB d.d., saj je stari stroj preveč mehansko obrabljen in manj efektiven. Opisuje vse komponente uporabljene v projektu ter programsko opremo. Opisuje tudi programiranje krmilnika, ki opravlja novi stroj in zaslon na dotik z dodanimi novimi funkcijami ter opis delovanja starega in novega stroja. Pri programiranju je bilo potrebno pravilno razmisliti korake stroja ter pravilno vključevanje časovnikov. Pri panelu pa je bilo pomembo pravilno naslavljanje naslovov ter logična izdelava novih funkcij. Končni del projekta bi predstavljal delujoč stroj z delujočim panelom, vendar zaradi izrednih vremenski razmer in poplav to ni bilo mogoče storiti, saj je v podjetju bilo preveč škode ter ni bilo dostopa, da bi se stroj pravi čas testiral. Po sanaciji podjetja bi se stroj testiral.
Ključne besede: PLK (programirljiv logični krmilnik), panel HMI (vmesnik človek-stroj), indikator »Magic eye«, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 252; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

2.
Vodenje servomotorja z uporabo programabilnega logičnega krmilnika in vmesnika človek-stroj : diplomsko delo
Nikola Vučićević, 2023, diplomsko delo

Opis: Ideja diplomske naloge je izdelati aplikacije za krmiljenje servo motorjev. Gibanje izvaja servo motor Omron R88M, ki ga krmili gonilnik Omron R88D. Gonilnik krmili Omron NJ501-1300 PLK. V sklopu tega se za vnos vseh vrednosti uporablja Weintekov HMI zaslon na dotik, na katerem so prikazane vse funkcije aplikacije. Stroj je sestavljen tudi iz drsnega okvirja, na katerem so servomotorji in 3D tiskane glave za boljše opazovanje gibanja. Diplomsko delo opisuje postopek pisanja PLK programa v razvojnem okolju Sysmac Studio in način krmiljenja servo pretvornikov za določen motor, da motor izvede zahtevano gibanje. V prispevku je podrobno opisan postopek priklopa in parametriranja servo pretvornika pri krmiljenju preko PLK-ja. Aplikacija je sestavljena iz več delov, s testiranjem smo ugotovili, da sistem in motorji izpolnjujejo zastavljene cilje. Opisan je tudi del večjega programa, v katerem so razloženi segmenti za krmiljenje servo pretvornika. V prispevku so opisani tudi funkcijski bloki za krmiljenje gibanja servomotorja.
Ključne besede: Programabilni logični krmilnik, servomotor, avtomatizacija procesov, vmesnik človek-stroj
Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

3.
Določanje vpliva oblike, mase in položaja komisionirne enote na produktivnost
Tjaša Vovk, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Učinkovit ter dobro načrtovan komisionirni sistem sta velik plus za številna podjetja. Kljub temu, da je v današnjem času na voljo veliko različnih avtomatiziranih komisionirnih sistemov, pa v distribucijskih centrih ter skladiščih še zmeraj prevladuje ročno komisionirnanje. Ročno komisioniranje je zamudno ter porabi precej dragocenega časa, hkrati pa lahko dolgoročno negativno vpliva na zdravje komisionarjev. Zato je pomembno iskanje rešitev za hitrejše in učinkovitejše ročno komisioniranje, ki v čim manjši meri negativno obremenjuje komisionarje. V diplomski nalogi smo se posvetili predvsem analizi produktivnosti ročnega komisioniranja lahkih komisionirnih enot, ki so uskladiščeni na takšen regal, da lahko komisionar dostopa do vseh odlagalnih mest brez pomoči tehničnih naprav, kot so viličarji, lestve in podobno. S pomočjo eksperimentalne metode ter statistične analize smo prišli do rezultatov, ki kažejo, da imata tako masa kot velikost komisionirne enote vpliv na produktivnost. Prav tako so pokazali, da odlagalno mesto vpliva na hitrost jemanja komisionirne enote iz regala. Torej, produktivnost oziroma čas jemanja bi lahko izboljšali na podlagi dobre razporeditve komisionirnih enot na regalu, saj bi se čas jemanja ob pravilni postavitvi teh enot lahko skrajšal.
Ključne besede: človek k blagu, komisionirna enota, produktivnost, ročno komisioniranje, distribucijska logistika
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 917; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Avtomatizacija in vizualizacija komisionirne delovne postaje : diplomsko delo
Aljaž Dobnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izgradnjo programa in vizualizacijo delovne postaje v proizvodnji in avtomatiziranem skladišču (komisionirna postaja), ki na podlagi algoritmov uporabniku vizualno pokaže, katere izdelke naj naloži v zaboj. Za transport in identifikacijo določenih zabojev, ki so na delovnem prostoru, so uporabljeni motorizirani transportni valji, senzorji in čitalnik črtnih kod. Komisionirna postaja je načrtovana v programskem okolju TIA portal V15, vse informacije pa se vizualizirajo na SIEMENS HMI zaslonu.
Ključne besede: komisioniranje, HMI – uporabniški vmesnik človek-stroj, PLK – programirljivi logični krmilnik, avtomatizirano skladišče
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1150; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

5.
Vodenje elektromotorja s frekvenčnim pretvornikom Mitsubishi D700-SC : diplomsko delo
Mihael Pliberšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vodenje elektromotorja s frekvenčnim pretvornikom Mitsubishi D700-SC. V nalogi so predstavljeni gradniki strojne opreme, opisan je priklop in nastavitev parametrov frekvenčnega pretvornika za pravilno delovanje. V nadaljevanju imamo opisano še izvedbo komunikacije med napravami, opis programov za logični krmilnik in enoto HMI ter prikaz rezultatov beleženja podatkov. Za konec smo dodali še rezultate izvedenih meritev.
Ključne besede: frekvenčni pretvornik, vmesnik človek-stroj, programerljivi logični krmilnik, vodenje izmeničnega elektromotorja.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 956; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

6.
Izbrana dela Janeza Mencingerja v luči ekokritike
Sarah Jerebic, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in pesniška dela slovenskega pisatelja Janeza Mencingerja z vidika ekokritike. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena ekokritika kot literarnovedna disciplina, in sicer s poudarkom na konceptih narave, antropocentrizmu in razmerjih, ki jih človek vzpostavlja z okoljem, živalmi in rastlinami. V analitični del magistrskega dela je zajetih deset Mencingerjevih zvrstno različnih pripovednih del (Abadon, Moja hoja na Triglav, Varaždinske toplice, Jerica, Zlato pa sir, Bore mladost, Skušnjave in skušnje, Mešana gospoda, Meniški spomini, Cmokavzar in Ušperna), analizirali smo tudi osem njegovih pesmi (Kaznjena kletev, Plačilo sveta, Presajena rožica, Kolikor glav, toliko misli, Bolje drži ga, kot lovi ga!, Ticam!, Studencu, Življenje) in dva članka (O živalstvu, Domorodna pisma). Na podlagi izdelanega modela za ekokritiško analizo pripovednih besedil na vsebinski in jezikovnoslogovni ravni so raziskani odnosi, ki jih literarne osebe in pripovedovalec vzpostavljajo z okoljem, živalmi in rastlinami. Analizirani so z naravo povezani motivi in teme, prav tako ideološke podobe narave. Na podlagi opisov narave sta predstavljena status in glas narave. Na ravni jezikovnega sloga magistrsko delo zajema primere, metafore, pridevke in frazeme iz območja narave. Posveča se tudi vprašanju, kako različni literarni žanri in literarne zvrsti vplivajo na upodobitve narave. Ob analizi izbranih del Janeza Mencingerja smo spoznali, da vsaj deloma lahko govorimo o Mencingerju tudi kot o ekološkem avtorju. Res je, da se v njegovih delih v večini odraža oziroma vzpostavlja antropocentrična drža do narave, okolja, živali in rastlin, tako na vsebinski kot jezikovnoslogovni ravni, a kljub temu njegova dela nudijo bralcu številna izhodišča za razmislek o lastnem odnosu do narave. Izbrana dela namreč obravnavajo vprašanja, kot so izkoriščanje naravnih virov z namenom doseganja tehnološkega napredka, izkoriščanje živali in rastlin, vzpostavljanje lastniškega odnosa do narave itd. Antropocentrizem v magistrskem delu na vsebinski ravni utrjuje pisateljevo zagovarjanje izkoriščanja naravnih virov in tehnološkega napredka, do narave vzpostavlja lastniški odnos, med živalmi in človekom pisatelj vzpostavlja hierarhičen odnos, kar se najizraziteje utrjuje z zagovarjanjem lova na živali, vrednost rastlin pisatelj meri s človekovega vidika, kar pomeni, da so rastline vrednotene na podlagi njihove prehrambene in zdravilne funkcije. Z vsebinskega vidika se antropocentrizem v izbranih delih utrjuje tudi s simbolnimi podobami narave. Na jezikovnoslogovni ravni se antropocentrična drža utrjuje s primerami, pridevki, metaforami in frazemi iz območja narave. Antropocentrična etika postavlja naravo, okolje, živali in rastline v položaj Drugega in jim dodeljuje status objekta. Ob analizi izbranih del smo zasledili tudi nekaj mest, kjer ima narava status subjekta, in sicer ko pisatelj opisuje naravne pojave, kot so vihar, grmenje, toča ipd., saj takrat narava govori z lastnim glasom. Enega izmed najočitnejših odmikov od antropocentrične drže smo opazili pri fiktivnem liku Melkijadu v potopisu Moja hoja na Triglav. Slednji namreč vsem vrstam rastlin pripisuje enako vrednost. Na tem mestu lahko govorimo o nagibanju k biocentrizmu. Ugotovili smo tudi, da na upodobitve narave vplivajo literarne zvrsti in literarni žanri, in sicer s svojimi strukturnimi značilnostmi ter obsegom.
Ključne besede: Janez Mencinger, pripovedna proza, poezija, ekokritika, ekološke teme, podobe narave, človek v razmerju z naravo, antropocentrizem.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 945; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (961,03 KB)

7.
Uporaba ergonomskih načel pri komisioniranju po konceptu
Nina Labus, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Uspešna podjetja trajno stremijo k racionalizaciji stroškov in optimizaciji procesov, kar jim omogoča rast, napredek, razvoj in zagotavljanje konkurenčnosti na trgu. Največji strošek podjetjem predstavljajo skladišča, kjer do 55 % vseh skupnih stroškov ustvari komisioniranje, zaradi česar je iz vidika raziskovanja pomembno in zanimivo. Raziskovali smo koncept komisioniranja »človek k blagu«, ki omogoča fleksibilno delo in je optimalna izbira za večino podjetij. Koncept je povezan z visoko stopnjo delovnih poškodb in z delom povezanih obolenj. Delo zahteva fizične napore, ki so posledica rokovanja s težkim blagom, izvajanja ponavljajočih se gibov in uporabe manipulativnih sredstev. Človek kot glavni akter koncepta vpliva na stroške, ki jih povzroči komisioniranje in kvaliteto opravljenega dela, ki je odvisna od tehnološke podprtosti, fizično in psihično sposobnih ter motiviranih ljudi. Opravili smo pregled znanstvene in strokovne literature na temo ergonomska načela pri komisioniranju po konceptu »človek k blagu« in kvantitativno raziskavo o ergonomskih lastnostih pri skladiščnih aktivnostih. Ugotovili smo, da več kot 54 % anketiranih zaznava resne zdravstvene težave. Več kot 60 % anketiranih komisionarjev težave z zdravjem povezuje z načinom dela, slabih 24 % anketiranih jih povezuje z uporabo določenega transportnega sredstva in 100 % anketiranih se strinja, da navedeni ukrepi za zmanjšanje fizičnega napora in večja podpora tehnologije vpliva na povečano hitrost dela in boljše zdravstveno stanje komisionarjev.
Ključne besede: delovne poškodbe, »človek k blagu«, ergonomija, komisioniranje, produktivnost, stroški
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 991; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

8.
Kibernetske grožnje in odzivanje nanje v logističnih sistemih
Danilo Kekec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Bistvo sodobnega človeka oziroma družbe v prihodnosti bo najti ravnovesje med ZASEBNOSTJO – SVOBODO – VARNOSTJO zaradi globalizacije in kibernetskega prostora, ki sta gonilo izjemno hitrih sprememb. Kibernetske grožnje so in bodo tudi v prihodnosti stalnica človekovega življenja in verjetno največji izziv človeštva v bodočnosti. Človek kot glavni dejavnik, ki se pojavlja tako na strani tistega, ki je ogrožen, kakor tudi na strani tistega, ki je vir ogrožanja predstavlja bistveni element. Kibernetske grožnje in odzivanje nanje v logističnih sistemih so enake kot v vseh ostalih segmentih kibernetskega prostora, načeloma jih lahko ločujemo le po viru oziroma motivu. Največja težava, ki se trenutno pojavlja, je strah oziroma zadržanost pred odprtim priznavanjem kibernetskih groženj. Posebej izrazito je to v državah, kjer je nizka stopnja informiranosti oziroma seznanjenosti z možnimi grožnjami tako v javnem kakor tudi v zasebnem sektorju. Zavedanje o pomembnosti zaznavanja in odzivanja na kibernetske grožnje mora biti enotno, usklajeno in odprto, saj je govora o enotnem kibernetskem prostoru.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetske grožnje, logistični sistemi, kibernetska varnost in človek.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1822; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

9.
Zaznava mišične utrujenosti s pomočjo površinskih elektromiogramov in senzorja microsoft kinect
Lovro Rojko, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali možnost zaznavanja mišične utrujenosti s pomočjo senzorja Microsoft Kinect. Opisali smo zajem površinskih elektromiogramov (EMG) dvoglave in troglave nadlaktne mišice in kinetičnih meritev zgornjih okončin štirih zdravih merjencev in analizirali skupne karakteristike zajetih signalov. Iz kinetičnih meritev smo izračunali štiri veličine, in sicer pot, hitrost, pospešek in višino izvedene vaje. Časovne spremembe teh veličin smo statistično primerjali s spremembo amplitude signalov EMG, ki je znan pokazatelj mišične utrujenosti. Ugotovili smo, da se utrujenost mišice relativno dobro odraža v višini gibov, ostale kinetične metrike pa so bile za našo raziskavo manj informativne. Na podlagi teh rezultatov ocenjujemo, da je v primeru večkratnih ponovitev gibov zgornjih okončin možno zaznavati mišično utrujenost tudi samo iz kinetičnih meritev.
Ključne besede: Kinect, elektromiogram, mišična utrujenost, hitrost, pot, pospeški, RMS, kinetične meritve, vmesniki človek–stroj
Objavljeno v DKUM: 03.07.2017; Ogledov: 1329; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

10.
Primerjava zagovora živali v Plutarhovi razpravi O uživanju mesa in v Shelleyjevem Zagovoru naravne prehrane
Branka Vičar, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Plutarhovi teksti o živalih iz njegovega zgodnjega obdobja (Ali so pametnejše kopenske ali morske živali, Živali imajo razum, O uživanju mesa) predstavljajo prvo in najodločnejšo obrambo kapacitet in moralnega statusa živali, usmerjeno proti stoiški poziciji, da so vsa in zgolj človeška bitja člani sfere pravičnosti in da živali obstajajo zgolj za zadovoljevanje človeških želja. Plutarh kritizira stoiški vidik instrumentalne vrednosti živali in trdi, da imamo ljudje do živali dolžnosti pravičnosti. V razpravi O uživanju mesa opredeli uporabo živali za prehrano kot očitno nepravičnost, na osnovi argumenta o izkustvenih zmožnostih živali. Razprava je navdihnila angleškega romantičnega pesnika Percyja Shelleyja, da je napisal esej Zagovor naravne prehrane (1813). Shelley Plutarhov etični argument nadomesti s t. i. »lifestyle« argumentom, ki podpira končno izpeljavo liberalnega individuuma, ki se vzpostavlja v razmerju do življenjskega sloga kot samozadostne politike.
Ključne besede: moralni status živali, odnos človek-žival, Plutarh, Shelley
Objavljeno v DKUM: 16.05.2017; Ogledov: 1178; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (171,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici