| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
METODOLOGIJA ZA NAČRTOVANJE PROMETNO VARNE CESTNE INFRASTRUKTURE
Ksenja Stojan, 2016, magistrsko delo

Opis: Načrtovanje prometno varne cestne infrastrukture izhaja iz vizije “Trajnostne varnosti”, katere je sestavni del osnovnih varnostnih načel (funkcionalnost, homogenost, predvidljivost, ozaveščenost) načelo odpuščanja napak voznikov (“odpuščanje”), ki predstavlja temelj koncepta “odpuščajočih cest”. Koncept odpuščajočih cest je sodoben pristop zagotavljanja varnejših cest, s katerim je mogoče preprečiti ali znižati določen odstotek prometnih nesreč, katerih vzroki so napake voznikov. Koncept je inženirski pristop, ki na način prilagoditve cestne infrastrukture in obcestja človeku (ob upoštevanju njegovih kognitivnih in fizičnih omejitev ter zmožnosti) izključi – v največji možni meri – možnosti za človeške napake in tako zagotovi zmanjšanje števila prometnih nesreč oziroma preprečitev njihovih hudih posledic. Magistrsko delo obravnava problematiko načrtovanja prometno varne cestne infrastrukture in obcestja na sekundarnih cestah zunaj naselij. V ta namen smo proučili osnovna izhodišča, osnovni cilj in namen koncepta “odpuščajočih cest” ter izkušnje za njegovo uporabo v nekaterih evropskih državah. Določili smo vidike načrtovanja prometno varne cestne infrastrukture in obcestja, ki izhajajo iz ugotovitev več raziskovalnih projektov v evropskih državah s področja zagotavljanja varnejše cestne infrastrukture, odpuščajočih cest in obcestja. Raziskavo smo izvedli v mesecu februarju 2016 s pomočjo metode delfi, in sicer smo anketirali 36 strokovnjakov s področja prometnoinženirske stroke. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih tehničnih ukrepov koncepta odpuščajočih cest na izboljšanje prometne varnosti oziroma na prometno varno načrtovanje cestne infrastrukture in kakšna bi bila možnost njihove aplikacije/uporabe v Sloveniji. Na podlagi podanih mnenj strokovnjakov v anketnim vprašalnikom, smo podatke frekvenčno in statistično analizirali ter na njihovi osnovi izoblikovali in podali predloge tehničnih ukrepov koncepta odpuščajočih cest za dvo-pasovne ceste zunaj naselij v Sloveniji.
Ključne besede: odpuščajoče ceste (ceste, ki odpuščajo napake voznikov), prometna varnost, trajnostna varnost, človeški dejavnik, napake voznikov, varnejša cestna infrastruktura in obcestje, metoda delfi.
Objavljeno: 08.08.2016; Ogledov: 1565; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (8,21 MB)

2.
MODEL PREPOZNAVE INDIVIDUALNIH LASTNOSTI ZAPOSLENIH, KI VPLIVAJO NA RAVNANJA POVEZANA Z NEZGODAMI PRI DELU
Denis Štemberger, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Podatki varnosti in zdravja pri delu so že v preteklosti izkazovali določena odstopanja med posamezniki, pri katerih je prišlo glede na enako naravo in tveganje večje ali manjše število incidentov ali nezgod pri delu. Med zaposlenimi, ki opravljajo enako delo, je opaziti, da so vzroki za nastanek nezgod različni. Večina izhajajo iz narave posameznika oziroma njegovih osebnostnih lastnosti. Glavni in poglavitni vzroki so vzroki človeškega dejavnika. V nalogi je opravljena raziskava s področja psihologije človekovih lastnosti oziroma osebnostnih lastnosti posameznikov, ki so v preteklosti že imeli incident (manjšo nezgodo brez bolniške odsotnosti) ali nezgodo pri delu. Z diskriminantno analizo smo poiskali razlike med osebnostnimi lastnostmi zaposlenih, ki so imeli incident ali nezgodo pri delu, in tistimi, ki tega niso imeli. Prav tako smo z diskriminantno analizo ločili posamezne spremenljivke, ki se nanašajo na psihosocialna tveganja in neposredno vplivajo na ravnanje zaposlenih, ki je povezano z incidenti in nezgodami. Ravnanje zaposlenih je možno glede na osebnostne lastnosti ustrezno prepoznati ter jih uporabljati preventivno. Na ravnanje človeškega dejavnika pa močno vplivajo tudi psihosocialna tveganja (pritisk na zaposlenega, časovna stiska, stres, nadlegovanje … itd.), ki so bolj povezana z ravnanjem nadrejenih v odnosu do podrejenih, kar pomeni, da je v določenih primerih potrebno spremeniti način vodenja.
Ključne besede: človeški dejavnik, nezgode pri delu, psihosocialna tveganja, osebnostne lastnosti
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1396; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici