| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga členkov v oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne televizije ter izbranih komercialnih televizij : magistrsko delo
Karin Jureš, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje rabo in vlogo členkov v dvajsetih TV-oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne in komercialnih televizij. Členek je nemalokrat spregledana pomožna stavčna sestavina, ki čustveno in pomensko dopolnjuje stavke in povedi, vzpostavlja zvezo s sobesedilom ter tako odigra precej pomembno vlogo zlasti v prosto in spontano govorjenih besedilih. Kot temeljno teoretično izhodišče smo uporabili Slovar slovenskih členkov (2014) avtorice Andreje Žele, na osnovi pomenskih razlag v slednjem pa smo analizirali pomene ter vloge členkov v krajših izsekih izbranih epizod oddaj, ki so se javno predvajale maja 2022. Želeli smo dokazati, da so členki v oddajah razvedrilnega programa, za katerega so značilni spontani govor (in pogovor), vzpostavljanje stika s sogovorci, sogovorkami, ustvarjanje sproščenega vzdušja, morebitna prisotnost treme pri gostih, gostjah in namenska prilagoditev jezika v »živo ljudsko govorico«, pogosteje rabljeni kot v oddajah informativnega programa, v katerih govorci, govorke besedila večinoma berejo. Ugotovili smo, da v oddajah informativnega programa prevladujejo členki v povezovalni vlogi, saj ti skrbijo za kohezijo in koherenco besedila, v oddajah razvedrilnega programa pa prevladujejo členki v naklonski vlogi, saj ti modificirajo stavčne strukture in zaznamujejo čustveno reakcijo govorca, govorke. Posvetili smo se tudi preučevanju členkov, ki opravljajo vlogo diskurznih označevalcev, pri čemer smo ugotovili, da ti predstavljajo kar petino vseh uporabljenih členkov v govorih nepoklicnih govorcev, nepoklicnih govork v oddajah razvedrilnega programa.
Ključne besede: členek, vloga členka, funkcijska beseda, naklonska in povezovalna vloga členkov, diskurzni označevalec, televizijska oddaja, informativni program, razvedrilni program
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 627; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (10,35 MB)

2.
Slovar členkov kot živa vez med besedilom in slovarjem
Andreja Žele, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Teoretičo-praktična predstavitev členka kot dinamične funkcijske besede in stavčnega modifikatorja združuje in komentira sodobne jezikoslovne predpostavke o členku in praktični oz. slovarski prikaz rabe členkov v slovenskih besedilih.
Ključne besede: slovenščina, členek, funkcijska beseda, povezovalna vloga, slovarji
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 997; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Prekmurski členki v Pleteršnikovem slovarju
Maruška Agrež, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava prekmurske členke v Pleteršnikovem slovarju in ostalih relevantnih popisih besedja ter v izbranih besedilih prekmurskega knjižnega jezika. Tipično prekmurski je le ešče. Nekateri členki so značilni za celoten vzhodnoslovenski prostor. Drugi se pojavijo tudi v kajkavščini. Od osrednjeslovenskih in sodobnih slovenskih knjižnih členkov se prekmurski členki razlikujejo leksikalno, glasoslovno in besedotvorno. Etimološko so blizu praslovanskim variantam.
Ključne besede: slovenščina, členek, leksikografija, slovarji, prekmurščina, prekmurski knjižni jezik, kajkavščina
Objavljeno v DKUM: 16.02.2018; Ogledov: 1095; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
NEPOLNOPOMENSKE BESEDNE VRSTE V IZBRANIH SLOVENSKIH SLOVNICAH IN PRAVOPISIH 20. IN 21. STOLETJA
Barbara Kustec, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje nepolnopomenske besedne vrste v izbranih slovenskih slovnicah in pravopisih. Analiza zajema primerjavo opisov poglavij nepolnopomenskih besednih vrst v slovnici Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1934), slovnici štirih avtorjev (Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, Jakob Šolar) Slovenska slovnica (1956) in v slovnici Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2000). Med pravopisi so za primerjavo izbrani Slovenski pravopis 1920, Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962 in Slovenski pravopis 2001. Analiza kaže, da je členek v slovnicah kot samostojna besedna vrsta obravnavan šele pri Toporišiču, ki navede dve klasifikaciji členkov; prva klasifikacija pozna štiri vrste členkov, druga pa trinajst vrst. Slovnici Antona Breznika in štirih avtorjev uvrščata členke med prislove ali v posebno pomensko skupino prislovov. Obsežno so pri Toporišiču kot posebna nepregibna besedna vrsta obdelani medmeti, ki so razdeljeni na tri vrste, medtem ko jih preostali slovnici ne obdelata tako obširno. Precej skopo so medmeti predstavljeni v slovnici Antona Breznika, v slovnici štirih avtorjev je njihova obdelava nekoliko obširnejša. Novost v Toporišičevi slovnici je poimenovanje vezniška beseda, najbolj tipična vezniška beseda pa je veznik. Vse primerjane slovnice predstavljajo veznike, ki jih delijo na priredne in podredne. V Toporišičevi slovnici se pojavita novi vrsti prirednih veznikov. Slovnica štirih avtorjev in Toporišičeva slovnica se razlikujeta v eni vrsti podrednih veznikov. Pri predlogih večjih sprememb v primerjanih slovnicah ni zaznati. Vse slovnice delijo predloge na prvotne oziroma prave in na neprave. Breznikova slovnica in slovnica štirih avtorjev dodajata še neslovenske predloge. V izbranih pravopisih so besedne vrste obravnavane v dveh delih, in sicer v pravilih in v slovarskem delu. Primerjani so poimenovanja besednih vrst v pravilih, v slovarskih delih pa krajšave besednovrstnih slovarskih oznak, nekateri slovarski sestavki naključno izbranih iztočnic in zapisov besednih vrst. Posamezne razlike in podobnosti nepolnopomenskih besednih vrst so predstavljene tudi v preglednicah.
Ključne besede: slovenska slovnica, slovenski pravopis, predlog, vezniška beseda, členek, medmet
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 2870; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

5.
PRISLOV IN ČLENEK V SLOVENSKO PISANIH SLOVNICAH 19. IN 20. STOLETJA
Dolores Brodnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja prislov in členek v slovensko pisanih slovnicah 19. in 20. stoletja. Analiza temelji na primerjavi opisov poglavij o prislovu in členku v slovnicah Valentina Vodnika Prismenost in grammatika za perve shole (1811), Kratka slovenska slovnica za pervence (1847) Jožefa Muršca, Slovenska slovnica za perve slovenske šole (1849) Frana Malavašiča, Slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854) ter Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo (1863) Antona Janežiča, Slovenska slovnica za srednje šole (1884) Josipa Šumana, Slovenska slovnica za srednje šole (1916, 1934) Antona Breznika, Slovenska slovnica (1956) štirih avtorjev (Anton Bajec, Mirko Rupel, Rudolf Kolarič, Jakob Šolar), Slovenske slovnice iz let 1976, 1984 in 2000 slovničarja Jožeta Toporišiča ter Slovenska slovnica in jezikovna vadnica (1991, 2009) Franceta Žagarja. Analiza je pokazala, da je prislov v slovnicah 19. stoletja obsežno obdelan, medtem ko členka kot besedne vrste ne obravnavajo. V slovnicah 20. stoletja sta obravnavani obe besedni vrsti. Pojavijo se razlike pri poimenovanju prislova v 19. stoletju, prav tako pri delitvi na vrste prislovov. Večina avtorjev slovnic prislove deli na podlagi vprašalnic po pomenu, le en avtor pa na podlagi besednovrstnega izvora. V 20. stoletju prihaja do poenotenja mnenj nekaterih avtorjev slovnic, kar se kaže že pri poimenovanju prislova in predvsem pri klasifikaciji, kjer velika večina loči prislove po pomenu in po izvoru hkrati. Za lažjo predstavo so razlike in podobnosti prislova ter členka razvrščene v preglednicah.
Ključne besede: slovenski jezik, slovnica slovenskega jezika 19. stoletja, slovnica slovenskega jezika 20. stoletja, prislov, členek
Objavljeno v DKUM: 17.09.2012; Ogledov: 3094; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (760,66 KB)

6.
Členki v govornem besedilu
Sabina Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Členki so v govornem besedilu pogost jezikovni pojav. Uporabljamo jih spontano in z njimi vzpostavljamo pomenska razmerja z govornim dogodkom: sporočevalec z njimi vzpostavlja stik z naslovnikom, signalizirajo mu, kako naj nekaj razume, vsebinsko se navezujejo na predhodno izjavo. Izražanje z njimi je strnjeno, okrajšano, zamenjujejo lahko cel stavek, imajo določeno informativno vrednost, z njimi razlagamo, vrednotimo, čustveno barvamo, ocenjujemo in stopnjujemo besedilo. So vezni elementi — kot navezovalniki se nanašajo na cel stavek, poved ali dele stavka. Kadar le-te povezujejo, izražajo logične, smiselne odnose med deli besedila. V nalogi raziskujem členke, ki se udejanjajo na semantični in besediloslovni ravni. Na podlagi meril za delitev slovenskih členkov sem določila pomen in vlogo členkov v stavku, povedi ali besedilu; s členki se v govornem besedilu izražamo strnjeno in okrajšano, zato sem členkom poiskala stavčne ustreznike in določila njihovo pogostnost. Členke v vlogi besedilnih povezovalcev razumem kot besedilna povezovalna sredstva, ki izražajo pomensko-logične odnose med povedmi oziroma deli besedila.
Ključne besede: Ključne besede: besediloslovje, členek, govorno besedilo, besedilni povezovalci, funkcijska slovnica, kohezija
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 3835; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (984,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici