| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava osebe z duševno manjrazvitostjo v socialno varstvenem zavodu
Sanja Petrovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja in prikazuje obseg zdravstvene nege pri obravnavi pacienta z duševno manjrazvitostjo v socialno varstvenem zavodu. Opisuje značilnosti oseb z duševno manjrazvitostjo, klinično sliko in stopnje duševne manjrazvitosti. Predstavlja delo članov negovalnega tima v obravnavi pacienta z duševno manjrazvitostjo in vlogo družine ter pravice oseb z duševno manjrazvitostjo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave izvedene med člani negovalnega tima, zaposlenimi v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava. Analiza rezultatov raziskave je pokazala, da je delo s pacientom z duševno manjrazvitostjo naporno in obremenjujoče, kar člane negovalnega tima pogosto privede do občutkov izčrpanosti. Vzrok za ta problem se v največji meri skriva v premajhnem številu delovnega kadra.
Ključne besede: Duševna manjrazvitost, pacient z duševno manjrazvitostjo, zdravstvena nega, člani negovalnega tima, kakovost, zadovoljstvo.
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 2204; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Stres med člani negovalnega tima na psihiatričnem področju
Maruša Lipovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pojem stresa: definicije stresa, vrste stresa, vzroki stresa, simptomi in znaki stresa, stresne motnje, faze stresa in posledice stresa. Opisan je stres na delovnem mestu in sicer vpliv stresa na delovno storilnost, dejavniki stresa v delovnem okolju in zunaj delovnega okolja ter stres pri medicinskih sestrah in izgorelost. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo so bili vključeni člani negovalnega tima, zaposleni na psihiatričnem področju ene izmed slovenskih psihiatričnih bolnišnic. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu decembru 2011. V diplomskem delu smo ugotavljali prisotnost stresa med člani negovalnega tima na psihiatričnem področju ter najpogostejše dejavnike in vzroke, ki privedejo do stresnih situacij. Prikazati smo želeli smernice za preprečevanje oziroma zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu. Po mnenju anketirancev je najbolj stresno izmensko delo, sledi sama narava dela ter odgovornost pri delu. Člani negovalnega tima v večini delo ne občutijo kot stresno in preobremenjujoče. Najpogostejši psihični simptomi, ki jih člani negovalnega tima občutijo na psihiatričnem področju, so: občutljivost, pritisk in želja po menjavi delovnega mesta, težave s koncentracijo, razdražljivost ter občutek napetosti in tesnobe. Zaposleni so tudi navedli, da se na delovnem mestu večkrat počutijo brez energije in imajo bolečine v hrbtenici.
Ključne besede: preobremenjenost, stres, obremenitve na delovnem mestu, izgorelost, člani negovalnega tima.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1211; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Aktivnost prehranjevanja pri pacientu z demenco
Darja Šandor, 2012, diplomsko delo

Opis: Napredovana demenca je ena izmed najpogostejših vzrokov za sprejem starejših ljudi v socialno-varstvene ustanove zaradi daljše življenjske dobe, sodobnega življenjskega sloga in zmanjševanja medgeneracijske povezanosti starejših ljudi s svojci. Starostniki ne morejo kakovostno živeti v svojem prvotnem življenjskem okolju. Diplomsko delo opisuje problematiko demence in v okviru nje posebnosti prehranjevanja pri starostnikih z demenco. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotavljali težave, s katerimi se člani negovalnega tima srečujejo pri hranjenju pacientov z demenco. Raziskava je bila izvedena med člani negovalnega tima v ustanovi Dom starejših Rakičan v aprilu 2011. Rezultati raziskave so pokazali, da so člani negovalnega tima z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami v socialno-varstveni ustanovi dobro poučeni o znakih demence. Najpogostejša motnja pri hranjenju starostnikov z demenco je odklanjanje hrane, katere vzrok je največkrat psihološki, vendar podatki kažejo, da obstajajo še drugi vzroki. Pristop k hranjenju starostnikov z demenco je še vedno preveč pavšalen, saj se premalo uporablja individualni pristop k hranjenju. Po mnenju članov negovalnega tima je uporaba nasogastrične sonde v ustanovi redka. Hranjenje po sondi razumejo kot nujno zlo, da lahko etično poskrbijo za primerni prehranski status pacientov v terminalni fazi demence.
Ključne besede: starostnik, demenca, prehranjevanje in pitje, člani negovalnega tima, nasogastrična soda
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 2648; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (835,01 KB)

4.
Komunikacija med člani negovalnega tima na pediatričnem področju
Blaž Nemec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen in značilnosti komunikacije ter medsebojnih odnosov med člani negovalnega tima, otroki in starši ter opisali značilnosti negovalnega tima na pediatričnem področju. Metodologija raziskovanja: V raziskavi je uporabljena deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize tuje in domače literature. S pomočjo vprašalnika, ki je zajemal 17 vprašanj zaprtega in odprtega tipa, smo v empiričnem delu izvedli raziskavo. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 naključno zbranih članov negovalnega tima na otroškem in kirurškem oddelku ter oddelku za bolezni ušes, nosu in grla. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da člani negovalnega tima pri svojem delu z otroki in njihovimi starši uporabljajo različne vrste komunikacije. Največkrat uporabljajo verbalno komunikacijo, neverbalno komunikacijo in terapevtsko komunikacijo. Slednje se največkrat poslužujejo. Največ težav v komunikaciji med člani negovalnega tima, otroki in straši predstavlja prestrašenost otrok in staršev ter otrokov strah pred bolnišnico. Spoznali smo, da se člani negovalnega tima zavedajo dobrih in zaupnih medsebojnih odnosov. Sklep: Dobra komunikacija in dobri medsebojni odnosi sta najpomembnejša dejavnika za dobro sodelovanje med člani negovalnega tima, otroki in starši. Pomembno vlogo pri tem pa ima tudi terapevtska komunikacija.
Ključne besede: komunikacija, medsebojni odnosi, člani negovalnega tima, otroci, starši, terapevtska komunikacija.
Objavljeno: 21.02.2013; Ogledov: 1125; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Kakovost in skrb za starostnika po operaciji kolka
Tadeja Očko, 2012, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili kakovost v zdravstveni negi. Prav tako smo opisali tudi osnovne značilnosti zloma kolka pri starostniku in opisali teorijo skrbi po Kristen M. Swanson. Namen raziskave je predstaviti osveščenost članov negovalnega tima o kakovosti življenja starostnika po operaciji kolka na podlagi teorije skrbi po Kristen M. Swanson. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 81 članov negovalnega tima (diplomirane medicinske sestre/diplomiran zdravstvenik, zdravstveni tehniki/tehnik zdravstvene nege, srednje medicinske sestre). Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 20. Rezultati raziskave. Rezultati ankete so pokazali, da 88 % članov negovalnega tima lahko opredeli kakovost. Prav tako člani negovalnega tima poznajo cilje h katerim stremimo pri izvajanju kakovostne zdravstvene nege starostnika po operaciji kolka ter znajo opisati skrb v zdravstveni negi. Za kakovostno zdravstveno nego je namreč skrb bistvenega pomena. Rezultati ankete so pokazali tudi, da lahko trdimo, da izobrazba članov negovalnega tima bistveno vpliva na poznavanje kakovosti (p=0,001). Sklep. Iz raziskave je razvidno, da je kakovost v zdravstveni negi bistvenega pomena. Kakovost predstavlja torej celoten sistem uveljavljanja ciljev zdravstvene nege, ki so v končni instanci usmerjeni v dobrobit pacienta. Zaposleni se tudi zavedajo, da je skrb še vedno osrednji element v zdravstveni negi, ki vpliva na kakovost dela.
Ključne besede: medicinska sestra, člani negovalnega tima, kakovost, skrb, zlom kolka
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 927; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

6.
SODELOVANJE ČLANOV NEGOVALNEGA TIMA S SVOJCI PACIENTOV Z DEMENCO
Alja Kamenik, 2015, diplomsko delo

Opis: V življenju pacienta z demenco imajo pomembno vlogo njegovi svojci. Velikokrat prav oni odločajo v imenu pacienta, sodelujejo z zdravstvenimi delavci in iščejo rešitve za boljše življenje obolelega svojca. Člani negovalnega tima jim moramo pri tem pomagati in jih razbremeniti. V diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, so predstavljene vrste demence, njeni vzroki in simptomi, komunikacija s pacientom z demenco, težave, s katerimi se sooča tako pacient z demenco kot njegov svojec. Demenca je degenerativna bolezen, skupek znakov in simptomov, ki se pojavljajo različno glede na starost pacienta ter vrsto bolezni. Simptomi demence so odvisni od vrste in stopnje demence in se iz dneva v dan spreminjajo. V empiričnem delu je predstavljena analiza vprašalnika, ki so ga izpolnili svojci pacienta z demenco, za katerega skrbijo v domačem okolju. V raziskavi je sodelovalo Društvo Spominčica Šentjur. Svojci so vprašalnike izpolnjevali na različnih koncih Slovenije v sklopu skupine za samopomoč. Vprašanja so se nanašala na ravnanje članov negovalnega tima v primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstva, s katerimi so se srečali svojci pacienta z demenco. Rezultati so pokazali, da svojci niso popolnoma zadovoljni s sodelovanjem s člani negovalnega tima, jim pa zelo zaupajo. Življenje s pacientom z demenco je težko in stresno. Svojci se večkrat znajdejo v stiski in dilemi. Takrat jih moramo člani negovanega tima poslušati in najti ustrezno rešitev za dano situacijo. Svojci, ki se udeležujejo skupine za samopomoč v sklopu Društva Spominčica, dobijo nasvete zdravstvenega delavca, prav tako pa se lahko pogovorijo z drugimi svojci
Ključne besede: demenca, starost, zdravstvene nega, svojci, zadovoljstvo, sodelovanje, člani negovalnega tima
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 564; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici