SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenska jezikovna politika in jezikovno načrtovanje v Družbi sv. Cirila in Metoda
Mateja Malnar, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu najprej predstavim politične, kulturne in gospodarske razmere, v katerih je živel slovenski narod od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Nato se osredotočim na ustanovitev, delovanje in pomen Družbe sv. Cirila in Metoda od l. 1885 do l. 1918. Predstavim tudi zasebna šolska društva, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovala na slovenskem narodnostnem ozemlju. Opišem delovanje podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Loškem Potoku, Dragi in na Travi,
Ključne besede: jezikovna politika, jezikovno načrtovanje, slovenski knjižni jezik, čitalnice, bèsede, taborsko gibanje, Ciril-Metodovo gibanje, program Zedinjene Slovenije, šolstvo, zasebna šolska društva, Družba sv. Cirila in Metoda, Loški Potok, Draga, Trava, Novi Kot, Stari Kot.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3902; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (598,25 KB)

2.
TELOVADNO DRUŠTVO OREL V IDRIJI IN OKOLICI MAD LETOMA 1907 IN 1926
Tilen Božič, 2016, diplomsko delo

Opis: V drugi polovici 19. stoletja se je na Slovenskem z razmahom čitalniškega gibanja začelo razvijati društveno življenje, ki je pripeljalo do ustanavljanja najrazličnejših društev z vidno narodnoprebudno vlogo v javnem življenju. Do prve svetovne vojne leta 1914 je nastalo ogromno telesnokulturnih, športnih in gimnastičnih društev, med katerimi je prednjačil ljubljanski Sokol, ustanovljen leta 1863. Sokolsko gibanje je prispevalo telovadno terminologijo v slovenskem jeziku ter edinstven organizacijski ustroj in telovadni sistem. S tem je močno vplivalo na nastanek katoliškega telovadnega društva Orel, ki je leta 1906 nastalo kot odgovor na čedalje bolj liberalno usmeritev Sokola. Telovadno društvo Orel je od slovenskega Sokola prevzelo nekatere organizacijske elemente, slovensko telovadno terminologijo in nekatere osnovne telovadne elemente. Orel se je od Sokola bistveno razlikoval v pomenu telovadbe, ki je zaradi usmeritve na slovensko kmečko podeželje dopolnjevala duševno- in narodnovzgojni vidik katoliških izobraževalnih delavskih društev. V Idriji je odsek telovadnega društva Orel nastal v letu 1907, dve leti kasneje se je ustanovilo še upravno telo, okrožje Orla Idrija, v katero so spadali odseki Spodnja Idrija, Otalež, Cerkno, Črni Vrh in Žiri. Okrožje Orla Idrija je skrbelo za pravilno organizacijsko in tehnično delovanje odsekov in jih zastopalo v komunikaciji s krovno zvezo Orlov. Delovanje okrožja in odsekov je svoj vrhunec doživelo pred prvo svetovno vojno, ko so se leta 1913 udeležili prvega vseslovenskega zleta v Ljubljani. Prva svetovna vojna je presekala delovanje vseh odsekov. Po letu 1918 je odsek Idrija poskušal ohraniti povezovalno in spodbujevalno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju nekdanjih odsekov na ozemlju pod italijansko okupacijo. Stopnjevanje italijanske raznarodovalne politike je močno omejilo tudi delovanje idrijskega odseka, ki se je v tem obdobju na okupiranem primorskem ozemlju organizacijsko povezoval z aktivnimi odseki pod okriljem Prosvetne zveze. Fašistični politični pritisk je leta 1926 pripeljal do ukinitve telovadnega društva Orel v Idriji.
Ključne besede: čitalnice, telovadna društva, Sokol, Orel, Idrija
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1055; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici