1. Analiza učinkovitosti delovanja čistilne naprave Veržej : diplomsko deloVito Nahberger, 2021, diplomsko delo Opis: Komunalne čistilne naprave so nepogrešljiv del sodobnih strategij čiščenja odpadnih voda. Ena izmed njih je tudi čistilna naprava Veržej, ki deluje že 14 let. Zanimalo nas je, ali ČN še vedno ustreza sodobnim zakonskim smernicam in ali bi bilo mogoče sam proces čiščenja še izboljšati. Slednje smo ugotavljali s pomočjo proučevanja že znanih dejstev in analiz, ki smo jih izvedli v lastni zasedbi. Izsledki so pokazali, da ČN v glavnem še vedno dobro opravlja svoje delo, vendar pa bi bilo določene segmente kljub temu dobro preurediti. Bolje bi se lahko uredilo ravnanje z odpadnim blatom in odvajanje obdelane vode v naravo. Posodabljanje ČN Veržej ovira predvsem skromna količina sredstev, ki se v ta namen usmerjajo, težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da objekt ni upravičen do sofinanciranja s strani Evropske unije, saj ne presega mejne kapacitete 2000 PE.
Ključne besede: Biološko čiščenje, čistilna naprava Veržej, komunalna odpadna voda, učinek čiščenja, izboljšave delovanja ČN, odpadno blato
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 555; Prenosov: 66
 Celotno besedilo (2,95 MB) |
2. Vodenje in optimizacija deamonifikacijskega procesa pri obdelavi odpadne vode iz dehidracije anaerobnega blata na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik: zagon in stabilno obratovanje : magistrsko deloŠpela Hudobivnik, 2021, magistrsko delo Opis: V zadnjih desetletjih je pomanjkanje energije postalo pomembno vprašanje v svetu. Obnovljivi viri energije so postali pomembni zaradi omejenih zalog fosilnih goriv in večje zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb. Čistilne naprave so porabniki energije, lahko pa energijo, ki jo potrebujejo za obratovanje proizvajajo preko postopka anaerobne digestije blata. Postopek deamonifikacije je priznan kot energetsko učinkovita tehnologija, ki se uporablja pri čiščenju odpadne vode. Pri primerjavi s procesno tehnologijo odstranjevanja dušika, ima deamonifikacija prednost odstranjevanja dušika zaradi nižjih obratovalnih stroškov, ne uporablja zunanjega vira ogljika, porabi manj električne energije in proizvede manjšo količino biomase. V tem raziskovalnem delu smo na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik 67 dni spremljali in analizirali proces deamonifikacije, z namenom stabilizacije, vodenja in optimizacije procesa.
Ključne besede: amonijev dušik, čistilna naprava, deamonifikacija, nitratni dušik, nitriticija
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 695; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,78 MB) |
3. |
4. |
5. Problemi pri tehnologiji gradnje čistilne naprave pri Triglavskem domu na Kredarici in predlogi rešitev : magistrsko deloValentina Novak, 2020, magistrsko delo Opis: Skrb za ohranjanje čistega okolja in neokrnjene narave je vsak dan pomembnejša. Z ustreznim ravnanjem lahko onesnaževanje okolja bistveno upočasnimo. V današnjem času si težko predstavljamo življenje brez elektrike ali urejenih sanitarij. V Sloveniji kljub vsemu še vedno najdemo objekte brez ustrezne komunalne oskrbe. Ene od teh so tudi nekatere planinske koče v visokogorju, kjer velik problem predstavlja odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter zbiranje in odvajanje odpadkov. Magistrsko delo se nanaša na gradnjo čistilne naprave na Kredarici. Namen izdelave zaključnega dela je identifikacija tehnoloških problemov, ki se lahko pojavijo pri izvedbi projekta, in predlogi možnih rešitev. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno obstoječe stanje ter arhitekturna in funkcionalna zasnova novega objekta. Sledi opis omejitev, ki na različne načine vplivajo na potek projekta in izvedbo. Osrednji del sestavljajo ključna vprašanja, ki se pojavljajo pri izvedbi torkretiranja in betoniranja, zagotavljanju vodotesnosti delov objekta, armiranju konstrukcij ter pri sami izbiri materiala. V zaključnem delu so predstavljene alternative tehnologij in različne variante, ki se nanašajo na potrebne materiale in mehanizacijo. Za dve varianti sta predstavljena tudi okvirna izračuna količin, ki prikažeta bolj jasno sliko o veličini obravnavanega projekta. Pripravili smo približno stroškovno oceno transporta dveh izbranih variant ter identificirali in analizirali tveganja projekta. Najpomembnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju.
Ključne besede: tehnologija, čistilna naprava, varovanje okolja, gradnja, Triglavski dom na Kredarici
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 697; Prenosov: 98
Celotno besedilo (3,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Rekonstrukcija čistilne naprave MozirjeBlaž Vodončnik, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje čistilno napravo Loke pri Mozirju, ki je bila zgrajena leta 1991, leta 2016 pa je bila zaradi premajhnih kapacitet narejena njena rekonstrukcija. Pred obnovo je čistilna naprava delovala na potopnike ali biodiske, sedaj pa obratuje s tehnologijo biološkega čiščenja z mehanskim vpihavanjem zraka in dodatnimi nosilci biomase.
Na začetku diplomskega dela je podana teorija odvajanja odpadnih voda, nato so opisani lastnosti in vzorčenje ter vrste čiščenja odpadnih voda. Na koncu dela sta opisani obe tehnologiji čiščenja odpadnih voda, in sicer pred in po rekonstrukciji čistilne naprave Loke pri Mozirju.
Ključne besede: odvajanje odpadnih voda, čistilna naprava, rotirajoči biološki kontaktorji, biološko čiščenje odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 12.03.2020; Ogledov: 1287; Prenosov: 123
Celotno besedilo (3,26 MB) |
7. Uporaba energetske rastline miscanthus giganteus za čiščenje s hranili bogatih odpadnih voda v razpršenih naseljihUroš Kolar, 2019, magistrsko delo Opis: Za Slovenijo sta značilni razdrobljena poselitev in intenzivna kmetijska proizvodnja, ki je najbolj razvita na območjih, kjer so največje zaloge podtalnice. Reševanje odvodne vode in čiščenje odpadnih voda manjših naselji sta prednostni nalogi Slovenije. Ob tem si mora Slovenija zagotoviti najmanj 20 odstotni delež energije iz OVE ‒ obnovljivih virov energije (Direktiva EU o spodbujanju uporabe OVE). Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali je mogoče očiščenje odpadnih voda v manjših naseljih s pomočjo energetske rastline prstastega trstikovca oz. miskantusa (Miscanthus x giganteus), ki bi imel hkrati dobre fitoremediacijske sposobnosti. Tako bi v nasadih miskantusa umetna gnojila nadomestili z odpadnimi viri, kar se kaže kot obetavna možnost znižanja pridelovalnih stroškov in hkratno zmanjšanje stroškov vloženih v čistilni proces odpadnega vira. Miskantus smo leta 2014 zasadili na štirih vzorčnih enotah. Enota 1: po potrebi smo rastline dognojevali z umetnimi gnojili, enota 2: po potrebi smo jih zalivali z odpadno vodo, enota 3: po potrebi smo jih zalivali z deževnico, enota 4: rastline smo izpostavili naravnim pogojem, brez dodajanja kakršnih koli gnojil ali tekočin. Leto dni kasneje, v drugi rastni sezoni smo dvakrat na mesec (vsakih 10 dni) spremljali različne rastne parametre, fotokemično učinkovitost fotosistema II, vsebnost fotosintetskih pigmentov in antocianov. Ugotovili smo, da bi lahko miskantus uporabili kot energetsko rastlino, pri čemer bi njegovo uporabo lahko še razširili na čiščenje odpadnih voda v razpršenih naseljih. V eni rastni sezoni bi lahko očistili do 3 000 000 litrov odpadne vode na hektar.
Ključne besede: rastlinska čistilna naprava, prstasti trstikovec, fitoremediacija, energetske rastline, obnovljivi viri energije.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 832; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,84 MB) |
8. Testiranje delovanja naprave za čiščenje vode, sproščene pri pranju škropilniceAnja Jelen, 2019, diplomsko delo Opis: V letih 2017, 2018 in 2019 smo testirali delovanje naprave, ki je bila zgrajena na živinorejski kmetiji kot del programa vodenega s strani podjetja BASF. Obrat za čiščenje kontaminirane vode spada med hibridne sisteme Biobed–Biofilter. Fitofarmacevtska sredstva (FFS) onesnažujejo vodo, ki odteka med pranjem razpršilca/škropilnice. Ta voda se zbira v rezervoarju in se skozi vso leto pretaka skozi posode, v katerih je mešanica zemlje, šote in slame. V mešanici poteka mikrobna razgradnja aktivnih snovi (AS), kjer voda izhlapi iz površine zmesi. Analizirali smo dinamiko dekompozicije 50 AS, prostornino tedenskega izhlapevanja vode in opravili izračune kapacitete naprave glede na število ciklov pranja razpršilcev, ki jih je možno izvesti letno. Razčlenitev AS je bila dokaj počasna, saj je bila pri večini AS ugotovljena stopnja razpadanja med 50 in 70% na leto. Predstavljeni so šibki in močni tehnični vidiki naprave.
Ključne besede: čistilna naprava, pesticidi, škropilnice, pranje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 786; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,23 MB) |
9. Razbarvanje vode iz biološke ČN in predlog zaščite vodnih virov pred vdorom padavinskih voda : diplomsko deloNataša Klavžar, 2019, diplomsko delo Opis: Voda je vir življenja in nosilec vseh bioloških procesov, ki se odvijajo na našem planetu. Nekatera škodljiva sredstva povzročajo prekomerno razraščanje alg, ki onemogočajo svetlobi, da prodre v vodo. Barvila v vodi (predvsem temna) onemogočajo prodor svetlobe v vodo, kar povzroči, da koristne bakterije ne morejo opravljati svojega dela – čiščenja odpadne vode. Skoraj vsa sintetična barvila se razgrajujejo zelo počasi, kar je ekološko nezdravo in okoljsko nevarno.
V diplomskem delu smo z adsorpcijo na zeolit ter granulirano oglje prikazali razbarvanje vod. Obarvanost se lahko pojavi na odpadnih vodah, ki pridejo v čistilno napravo Rajnkovec, Rogaška Slatina. Z adsorpcijo smo želeli zmanjšati vrednosti parametrov, ki so lahko občasno tudi preseženi. Najučinkovitejše razbarvanje smo dosegli po adsorpciji na granulirano aktivno oglje. V diplomsko nalogo pa smo vključili tudi shematski prikaz alarmnega sistema. Če pride do vdora padavinskih voda, lahko z njim to preprečimo oziroma hitreje odpravimo.
Ključne besede: odpadne vode, čistilna naprava, adsorpcija, barvila, zeoliti, aktivno oglje, okoljski parametri, vdor padavinskih voda, alarmiranje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 730; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,32 MB) |
10. Sušenje aktivnega blata iz komunalne čistilne naprave : diplomsko deloSándor Paller, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so obravnavani procesi dehidracije odpadnega aktivnega blata iz čistilnih naprav. Podan je primer preračuna dehidracije v kombinirani izvedbi s pomočjo uporabe centrifuge in toplozračnega sušenja odpadnega blata do končne željene vlažnosti. Analitični preračun zajema določitev pretoka odpadnega aktivnega blata skozi centrifugo glede na podane vrtljaje centrifuge, ter določitev potrebnega masnega oz. volumskega pretoka zraka za sušenje odpadnega aktivnega blata v toplozračnem sušilniku. Podan je tudi preračun potrebne toplotne energije segrevanja sušilnega zraka za obratovanje toplozračnega sušilnika. Na podlagi analitičnih preračunov ugotavljam, da je s pomočjo le teh možno precej natančno glede na postavljene vhodne podatke oceniti masne tokove in potrebo po porabljeni energiji.
Ključne besede: Sušenje, aktivno blato, komunalna čistilna naprava, čiščenje odplak, centrifugiranje
Objavljeno v DKUM: 29.10.2018; Ogledov: 1410; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1018,45 KB) |
