Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti trajnostne uporabe odpadnega blata, ki nastaja v mesnopredelovalni industriji. Namen našega dela je preučiti alternativne metode ravnanja z odpadnim blatom, s posebnim poudarkom na procesu torefikacije, ki omogoča izboljšanje kurilne vrednosti in zmanjšanje vsebnosti vlage v materialu. V teoretičnem delu smo opisali delovanje čistilne naprave, iz katere smo pridobili vzorce, in proces torefikacije. Eksperimentalni del je vključeval termično obdelavo vzorcev pri različnih temperaturah in analizo njihovih fizikalnih ter kemijskih lastnosti. Ugotovili smo, da torefikacija znatno povečuje kurilno vrednost obeh vzorcev, "Sito" in "Flotat", pri čemer je toreficirano sito pri 350 °C doseglo najvišjo vrednost, toreficiran flotat pa pri 300 °C. Ugotovili smo tudi, da so toreficirani vzorci sita imeli višji masni delež fiksnega ogljika, medtem ko so toreficirani vzorci flotata imeli višji masni delež pepela, kar pojasni zakaj je imelo nižjo kurilno vrednost kot tudi razmerje goriv. Vsi dokazi strmijo k temu, da so toreficirani vzorci sita bolj primerni za kurjenje in za proizvodnjo energije kot toreficirani vzorci flotata. Glede adsorpcijskih sposobnosti pa smo ugotovili, da je material neprimeren za adsorpcijo fosfata, ker vzorci že vsebujejo fosfatne spojine, medtem ko je za adsorpcijo bakra je primeren. Iz vseh dobljenih rezultatov lahko z gotovostjo trdimo, da kot material za gorivo ter kot adsorbent za razne snovi, je sito toreficirano pri 350 °C, najbolj primerno za uporabo. Za flotat pa je najbolj primeren, ko je toreficiran pri 300 °C. Rezultati so pokazali, da toreficirano blato predstavlja obetaven vir energije in učinkovit adsorbent za onesnaževala, kot je baker. Raziskava prispeva k razvoju trajnostnih praks v mesnopredelovalni industriji in odpira možnosti za nadaljnje raziskave o uporabi odpadnega blata v različnih aplikacijah. S tem delom smo potrdili, da je učinkovito ravnanje z odpadnim blatom ključno za zmanjšanje okoljskega vpliva in povečanje energetske učinkovitosti.
Ključne besede: Trajnost, torefikacija, adsorpcija, odpadno blato, čistilna naprava
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,29 MB)

Opis: Zadnja leta se v Sloveniji ter tudi na ČN Celje srečujemo s problemom končne dispozicije blata. Količina blata, s katero se srečujemo na ČN Celje na letni ravni je 6000 ton, Toplarna Celje pa lahko za sežig sprejme zgolj 4000 ton. V magistrski nalogi bomo najprej ovrednotili vse stroške, ki nastanejo pri trenutni obdelavi odpadnega blata. Preučili bomo različne možnosti uporabe blata. Blato nastaja dnevno in ga je potrebno dnevno odstranjevati iz sistema, zato se je pripravila analiza primernosti dehidracije. Ena izmed rešitev problematike odstranjevanja blata iz ČN Celje je, da se osredotočimo na ustrezno dehidracijo blata, druga pa, da dehidrirano blato dodatno sušimo in posledično zmanjšamo volumen ter težo. Pri obeh postopkih je treba upoštevati stroške v vseh fazah dehidracije, poleg stroškov investicije tudi stroške porabe energije in polimera, ter stroške odvoza ter sosežiga.
Ključne besede: gradbeništvo, odpadno blato, čistilna naprava, odpadne vode, komunala, centrifuga, stiskalna preša, sušenje blata, stroškovna analiza
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 58
Celotno besedilo (5,36 MB)

Opis: Komunalne čistilne naprave so nepogrešljiv del sodobnih strategij čiščenja odpadnih voda. Ena izmed njih je tudi čistilna naprava Veržej, ki deluje že 14 let. Zanimalo nas je, ali ČN še vedno ustreza sodobnim zakonskim smernicam in ali bi bilo mogoče sam proces čiščenja še izboljšati. Slednje smo ugotavljali s pomočjo proučevanja že znanih dejstev in analiz, ki smo jih izvedli v lastni zasedbi. Izsledki so pokazali, da ČN v glavnem še vedno dobro opravlja svoje delo, vendar pa bi bilo določene segmente kljub temu dobro preurediti. Bolje bi se lahko uredilo ravnanje z odpadnim blatom in odvajanje obdelane vode v naravo. Posodabljanje ČN Veržej ovira predvsem skromna količina sredstev, ki se v ta namen usmerjajo, težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da objekt ni upravičen do sofinanciranja s strani Evropske unije, saj ne presega mejne kapacitete 2000 PE.
Ključne besede: Biološko čiščenje, čistilna naprava Veržej, komunalna odpadna voda, učinek čiščenja, izboljšave delovanja ČN, odpadno blato
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1158; Prenosov: 129
Celotno besedilo (2,95 MB)

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen sistem vodenja komunalne čistilne naprave. V nalogi je podrobneje opisana povezava procesnih naprav in opreme komunalne čistilne naprave v integriran sistem vodenja, katerega osnovni cilj je učinkovito in nadzorovano obvladovanje procesov, ki potekajo v samih postopkih čiščenja. Cilji in teze diplomskega dela so torej izdelava sistema vodenja - referenca za načrtovanje in izvajanje avtomatizacije komunalne čistilne naprave.
Ključne besede: čistilna naprava, krmilni sistem, STEP7, nadzorni sistem SCADA, sistem vodenja.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 1233; Prenosov: 130
Celotno besedilo (5,98 MB)

Opis: Skrb za ohranjanje čistega okolja in neokrnjene narave je vsak dan pomembnejša. Z ustreznim ravnanjem lahko onesnaževanje okolja bistveno upočasnimo. V današnjem času si težko predstavljamo življenje brez elektrike ali urejenih sanitarij. V Sloveniji kljub vsemu še vedno najdemo objekte brez ustrezne komunalne oskrbe. Ene od teh so tudi nekatere planinske koče v visokogorju, kjer velik problem predstavlja odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter zbiranje in odvajanje odpadkov. Magistrsko delo se nanaša na gradnjo čistilne naprave na Kredarici. Namen izdelave zaključnega dela je identifikacija tehnoloških problemov, ki se lahko pojavijo pri izvedbi projekta, in predlogi možnih rešitev. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno obstoječe stanje ter arhitekturna in funkcionalna zasnova novega objekta. Sledi opis omejitev, ki na različne načine vplivajo na potek projekta in izvedbo. Osrednji del sestavljajo ključna vprašanja, ki se pojavljajo pri izvedbi torkretiranja in betoniranja, zagotavljanju vodotesnosti delov objekta, armiranju konstrukcij ter pri sami izbiri materiala. V zaključnem delu so predstavljene alternative tehnologij in različne variante, ki se nanašajo na potrebne materiale in mehanizacijo. Za dve varianti sta predstavljena tudi okvirna izračuna količin, ki prikažeta bolj jasno sliko o veličini obravnavanega projekta. Pripravili smo približno stroškovno oceno transporta dveh izbranih variant ter identificirali in analizirali tveganja projekta. Najpomembnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju.
Ključne besede: tehnologija, čistilna naprava, varovanje okolja, gradnja, Triglavski dom na Kredarici
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1021; Prenosov: 162
Celotno besedilo (3,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...