| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Numerično modeliranje dvofaznega toka v mali čistilni napravi : diplomsko delo
Žan Frumen, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je s pomočjo računalniške dinamike tekočin, opravljena numerična analiza dvofaznega toka v mali čistilni napravi. Predstavljene so geometrijske lastnosti ter vplivni parametri, kot tudi aeracija v mali čistilni napravi. V nadaljevanju je predstavljeno teoretično ozadje modeliranja. Izpeljana sta tudi ohranitvena zakona mase in gibalne količine. Izvedena je bila poliedrična mreža, analiza vplivnih parametrov pretoka in velikosti mehurčka zraka na aeracijo. Na koncu je bil računan indeks uniformnosti porazdelitve volumskega deleža zraka v mali čistilni napravi. Ugotovljene in predstavljene so optimalne razmere za opravljeno simulacijo.
Ključne besede: mala čistilna naprava, računalniška dinamika tekočin, ANSYS Fluent, aeracija, simulacija
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

2.
Analiza primernosti dehidracije blata na ČN Celje : magistrsko delo
Rok Stojnšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Zadnja leta se v Sloveniji ter tudi na ČN Celje srečujemo s problemom končne dispozicije blata. Količina blata, s katero se srečujemo na ČN Celje na letni ravni je 6000 ton, Toplarna Celje pa lahko za sežig sprejme zgolj 4000 ton. V magistrski nalogi bomo najprej ovrednotili vse stroške, ki nastanejo pri trenutni obdelavi odpadnega blata. Preučili bomo različne možnosti uporabe blata. Blato nastaja dnevno in ga je potrebno dnevno odstranjevati iz sistema, zato se je pripravila analiza primernosti dehidracije. Ena izmed rešitev problematike odstranjevanja blata iz ČN Celje je, da se osredotočimo na ustrezno dehidracijo blata, druga pa, da dehidrirano blato dodatno sušimo in posledično zmanjšamo volumen ter težo. Pri obeh postopkih je treba upoštevati stroške v vseh fazah dehidracije, poleg stroškov investicije tudi stroške porabe energije in polimera, ter stroške odvoza ter sosežiga.
Ključne besede: gradbeništvo, odpadno blato, čistilna naprava, odpadne vode, komunala, centrifuga, stiskalna preša, sušenje blata, stroškovna analiza
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

3.
Modul za upravljanje in optimizacijo procesa na čistilni napravi : magistrsko delo
Kristjan Weissenbach, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen modul za upravljanje in optimizacijo čistilne naprave, ki je zasnovan kot digitalni dvojček, ki ga bi operaterji lahko uporabljali za namene optimizacije in testiranja. Opisano je splošno delovanje čistilne naprave ter tehnološki opis biološkega čiščenja. Predstavljene in opisane so komponente programske in strojne opreme, ki se uporabljajo v modulu, skupaj s komunikacijskim protokolom. Pojasnjena je konfiguracija matematičnega modela čistilne naprave in njegova uporaba. V nadaljevanju je prikazana implementacija dveh regulacijskih zank v notranjem procesu biološkega čiščenja in izdelava nadzornega sistema za spremljanje procesa ter prikaz meritev in testiranj regulacije.
Ključne besede: Čistilna naprava, OPC, digitalni dvojček, SCADA, biološko čiščenje
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 332; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

4.
Analiza učinkovitosti delovanja čistilne naprave Veržej : diplomsko delo
Vito Nahberger, 2021, diplomsko delo

Opis: Komunalne čistilne naprave so nepogrešljiv del sodobnih strategij čiščenja odpadnih voda. Ena izmed njih je tudi čistilna naprava Veržej, ki deluje že 14 let. Zanimalo nas je, ali ČN še vedno ustreza sodobnim zakonskim smernicam in ali bi bilo mogoče sam proces čiščenja še izboljšati. Slednje smo ugotavljali s pomočjo proučevanja že znanih dejstev in analiz, ki smo jih izvedli v lastni zasedbi. Izsledki so pokazali, da ČN v glavnem še vedno dobro opravlja svoje delo, vendar pa bi bilo določene segmente kljub temu dobro preurediti. Bolje bi se lahko uredilo ravnanje z odpadnim blatom in odvajanje obdelane vode v naravo. Posodabljanje ČN Veržej ovira predvsem skromna količina sredstev, ki se v ta namen usmerjajo, težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da objekt ni upravičen do sofinanciranja s strani Evropske unije, saj ne presega mejne kapacitete 2000 PE.
Ključne besede: Biološko čiščenje, čistilna naprava Veržej, komunalna odpadna voda, učinek čiščenja, izboljšave delovanja ČN, odpadno blato
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 951; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

5.
Vodenje in optimizacija deamonifikacijskega procesa pri obdelavi odpadne vode iz dehidracije anaerobnega blata na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik: zagon in stabilno obratovanje : magistrsko delo
Špela Hudobivnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je pomanjkanje energije postalo pomembno vprašanje v svetu. Obnovljivi viri energije so postali pomembni zaradi omejenih zalog fosilnih goriv in večje zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb. Čistilne naprave so porabniki energije, lahko pa energijo, ki jo potrebujejo za obratovanje proizvajajo preko postopka anaerobne digestije blata. Postopek deamonifikacije je priznan kot energetsko učinkovita tehnologija, ki se uporablja pri čiščenju odpadne vode. Pri primerjavi s procesno tehnologijo odstranjevanja dušika, ima deamonifikacija prednost odstranjevanja dušika zaradi nižjih obratovalnih stroškov, ne uporablja zunanjega vira ogljika, porabi manj električne energije in proizvede manjšo količino biomase. V tem raziskovalnem delu smo na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik 67 dni spremljali in analizirali proces deamonifikacije, z namenom stabilizacije, vodenja in optimizacije procesa.
Ključne besede: amonijev dušik, čistilna naprava, deamonifikacija, nitratni dušik, nitriticija
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

6.
Sistem vodenja komunalne čistilne naprave : diplomsko delo
Luka Rupp, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen sistem vodenja komunalne čistilne naprave. V nalogi je podrobneje opisana povezava procesnih naprav in opreme komunalne čistilne naprave v integriran sistem vodenja, katerega osnovni cilj je učinkovito in nadzorovano obvladovanje procesov, ki potekajo v samih postopkih čiščenja. Cilji in teze diplomskega dela so torej izdelava sistema vodenja - referenca za načrtovanje in izvajanje avtomatizacije komunalne čistilne naprave.
Ključne besede: čistilna naprava, krmilni sistem, STEP7, nadzorni sistem SCADA, sistem vodenja.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 1062; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

7.
Projekt kanalizacije in čistilne naprave Lesično : diplomsko delo
Karmen Sotošek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena postavitev kanalizacije ter čistilne naprave v naselju Lesično. V prvem delu diplome so na splošno opisani kanalizacijski sistemi, nakar sledi opis čistilne naprave skupaj s procesi čiščenja odpadnih voda in delovanje čistilne naprave. V drugem delu pa sledi opis izgradnje kanalizacijskega sistema in male čistilne naprave v Lesičnem skupaj s hidravličnim poročilom in oceno stroškov.
Ključne besede: kanalizacija, odvajanje odpadnih voda, čistilna naprava, vodovod
Objavljeno v DKUM: 12.11.2020; Ogledov: 1278; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

8.
Problemi pri tehnologiji gradnje čistilne naprave pri Triglavskem domu na Kredarici in predlogi rešitev : magistrsko delo
Valentina Novak, 2020, magistrsko delo

Opis: Skrb za ohranjanje čistega okolja in neokrnjene narave je vsak dan pomembnejša. Z ustreznim ravnanjem lahko onesnaževanje okolja bistveno upočasnimo. V današnjem času si težko predstavljamo življenje brez elektrike ali urejenih sanitarij. V Sloveniji kljub vsemu še vedno najdemo objekte brez ustrezne komunalne oskrbe. Ene od teh so tudi nekatere planinske koče v visokogorju, kjer velik problem predstavlja odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter zbiranje in odvajanje odpadkov. Magistrsko delo se nanaša na gradnjo čistilne naprave na Kredarici. Namen izdelave zaključnega dela je identifikacija tehnoloških problemov, ki se lahko pojavijo pri izvedbi projekta, in predlogi možnih rešitev. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno obstoječe stanje ter arhitekturna in funkcionalna zasnova novega objekta. Sledi opis omejitev, ki na različne načine vplivajo na potek projekta in izvedbo. Osrednji del sestavljajo ključna vprašanja, ki se pojavljajo pri izvedbi torkretiranja in betoniranja, zagotavljanju vodotesnosti delov objekta, armiranju konstrukcij ter pri sami izbiri materiala. V zaključnem delu so predstavljene alternative tehnologij in različne variante, ki se nanašajo na potrebne materiale in mehanizacijo. Za dve varianti sta predstavljena tudi okvirna izračuna količin, ki prikažeta bolj jasno sliko o veličini obravnavanega projekta. Pripravili smo približno stroškovno oceno transporta dveh izbranih variant ter identificirali in analizirali tveganja projekta. Najpomembnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju.
Ključne besede: tehnologija, čistilna naprava, varovanje okolja, gradnja, Triglavski dom na Kredarici
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 899; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Rekonstrukcija čistilne naprave Mozirje
Blaž Vodončnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje čistilno napravo Loke pri Mozirju, ki je bila zgrajena leta 1991, leta 2016 pa je bila zaradi premajhnih kapacitet narejena njena rekonstrukcija. Pred obnovo je čistilna naprava delovala na potopnike ali biodiske, sedaj pa obratuje s tehnologijo biološkega čiščenja z mehanskim vpihavanjem zraka in dodatnimi nosilci biomase. Na začetku diplomskega dela je podana teorija odvajanja odpadnih voda, nato so opisani lastnosti in vzorčenje ter vrste čiščenja odpadnih voda. Na koncu dela sta opisani obe tehnologiji čiščenja odpadnih voda, in sicer pred in po rekonstrukciji čistilne naprave Loke pri Mozirju.
Ključne besede: odvajanje odpadnih voda, čistilna naprava, rotirajoči biološki kontaktorji, biološko čiščenje odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 12.03.2020; Ogledov: 1873; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

10.
Uporaba energetske rastline miscanthus giganteus za čiščenje s hranili bogatih odpadnih voda v razpršenih naseljih
Uroš Kolar, 2019, magistrsko delo

Opis: Za Slovenijo sta značilni razdrobljena poselitev in intenzivna kmetijska proizvodnja, ki je najbolj razvita na območjih, kjer so največje zaloge podtalnice. Reševanje odvodne vode in čiščenje odpadnih voda manjših naselji sta prednostni nalogi Slovenije. Ob tem si mora Slovenija zagotoviti najmanj 20 odstotni delež energije iz OVE ‒ obnovljivih virov energije (Direktiva EU o spodbujanju uporabe OVE). Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali je mogoče očiščenje odpadnih voda v manjših naseljih s pomočjo energetske rastline prstastega trstikovca oz. miskantusa (Miscanthus x giganteus), ki bi imel hkrati dobre fitoremediacijske sposobnosti. Tako bi v nasadih miskantusa umetna gnojila nadomestili z odpadnimi viri, kar se kaže kot obetavna možnost znižanja pridelovalnih stroškov in hkratno zmanjšanje stroškov vloženih v čistilni proces odpadnega vira. Miskantus smo leta 2014 zasadili na štirih vzorčnih enotah. Enota 1: po potrebi smo rastline dognojevali z umetnimi gnojili, enota 2: po potrebi smo jih zalivali z odpadno vodo, enota 3: po potrebi smo jih zalivali z deževnico, enota 4: rastline smo izpostavili naravnim pogojem, brez dodajanja kakršnih koli gnojil ali tekočin. Leto dni kasneje, v drugi rastni sezoni smo dvakrat na mesec (vsakih 10 dni) spremljali različne rastne parametre, fotokemično učinkovitost fotosistema II, vsebnost fotosintetskih pigmentov in antocianov. Ugotovili smo, da bi lahko miskantus uporabili kot energetsko rastlino, pri čemer bi njegovo uporabo lahko še razširili na čiščenje odpadnih voda v razpršenih naseljih. V eni rastni sezoni bi lahko očistili do 3 000 000 litrov odpadne vode na hektar.
Ključne besede: rastlinska čistilna naprava, prstasti trstikovec, fitoremediacija, energetske rastline, obnovljivi viri energije.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1051; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici