| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TVEGANJE POSLOVNE BANKE PRI FINANCIRANJU PREVZEMOV S FINANČNIM VZVODOM
Metka Čretnik Zavec, 2012, magistrsko delo

Opis: Razsežnosti svetovne gospodarske krize, ki je sledila finančni krize konec leta 2008, je opaziti v močnem zniževanju gospodarske rasti v vseh panogah in v pretežno v vseh svetovnih gospodarstvih. Učinek zniževanja gospodarske aktivnosti je razviden v zniževanju kreditnega potenciala bank, na omejevanju investicijskih vlaganj ter na povečevanju števila družb v insolvečnih postopkih. Oslabitve slabih terjatev bank v Sloveniji so po stanju 31.12.2011 znašale 1,16 mrd EUR kar je predstavljalo 81,5 % bruto dohodka bank. Tako imenovani slabi krediti bank ali neplačniki (NPL) se povečujejo, s tem pa tudi oslabitve terjatev bank. Slednje ima negativen vpliv tudi na kapital bank, kapitalsko ustreznost in potrebo po novih in novih dokapitalizacijah. Oslabitve terjatev bank so v obdobju od 2009 do 2011 porasle pretežno v sektorju finančnih holdingov, sektorju gradbeništva, prometa z nepremičninami in v sektorju predelovalne dejavnosti. V času konjukture in velike razpoložljivosti finančnih sredstev z nizko ceno denarja, so banke financirale projekte brez lastne udeležbe investitorjev. Tako kot projekti so bili tudi prevzemi financirani pretežno z dolžniškimi viri. Pri financiranju prevzemov v Sloveniji je imela veliko vlogo tudi vladajoča politična opcija. Porast prevzemnih aktivnosti je opazen še posebej v času visoke gospodarske rasti in višjih donosov. Odplačilo kreditnih obveznosti za prevzem je, predvsem pri managerskih prevzemih, temeljilo na denarnem toku ciljne tarče, saj so bili običajno prevzemniki projektne družbe, ustanovljene z minimalnim kapitalom in v lasti managerjev ciljne tarče. Vrednost zavarovanj je bila zaradi nepremičninskega balona in/ali precenjenih vrednostnih papirjev prenizka, da bi v primeru nastanka kritičnega dogodka krila izgube banke. Slednje so ob dodatnem zniževanju vrednosti zavarovanj zahtevale odplačila kreditov ali dodatna zavarovanja, ki jih prevzemniki niso mogli zagotoviti. Ob nižanju gospodarske aktivnosti ter posledično zniževanje prihodkov od prodaje in donosnosti, prevzemniki oziroma ciljna družba ni več zagotavljala odplačilne sposobnosti. Posledica prenizke vrednosti zavarovanj in nezmožnosti odplačevanja kreditnih obveznosti za prevzem so visoko oblikovane oslabitve terjatev bank, ki so financirale prevzem. Omejitve pri ustanavljanju zavarovanj pred izvedbo prevzema določa Zakon o prevzemih z dopolnitvami. Po izvedenem prevzemu so zavarovanja temeljila le na zastavi delnic, ki jih je izdala ciljna tarča in ne tudi na zastavi nepremičnega premoženja prevzete družbe. Zakon o prevzemih z dopolnitvami prevzemnike omejuje pri izvajanju prevzemnih aktivnosti ko določa najnižji prevzemni prag pri katerem morajo prevzemniki objaviti prevzemno ponudbo. Kršenje določil prevzemne zakonodaje je odvzem glasovalnih pravic, s čimer zakonodajalec posega v upravljalske aktivnosti v prevzeti družbi ter posledično na oblikovanje dividendne politike. Pogoje za statusne spremembe akterjev prevzemnih aktivnosti določa Zakon o gospodarskih družbah z dopolnitvami. Prevzemne aktivnosti se odvijajo v vseh gospodarskih okoljih in tudi ob zniževanju gospodarske aktivnosti. Odločitev poslovne banke o financiranju prevzema bi morala bila odvisna od poslovnega programa ciljne tarče, uspešnosti panoge v kateri deluje, od prodajnih trgov ter predvsem od dovolj visoke lastne udeležbe prevzemnika pri financiranju prevzemnih aktivnosti, ob zagotovitvi ustreznih zavarovanj za kreditne obveznosti. Manjše tveganje neuspešnega prevzema pa nosijo prevzemniki, katerih cilj je prevzem ciljne tarče s proizvodnim programom visoke dodane vrednosti in z diverzificiranim obsegom naročnikov. Znanstveno delo je sestavljeno iz dveh sklopov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo proučili vrste prevzemov, zgodovino prevzemov in značilnosti prevzemnih aktivnosti v Sloveniji in način financiranja prevzemov s predstavljenim modelom prevzema. Teoretični del, ki se nanaša na proučevanje prevzemnih aktivnosti je dopolnjen s prakti
Ključne besede: prevzem, prevzemna ponudba, prevzemni prag, prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ciljna/prevzemna tarča, finančni vzvod, kreditno tveganje, Basel II, zavarovanja, kritični dogodek, neplačnik, oslabitve, izgube iz kreditnega tveganja, zmanjševanje kreditnega tveganja, odplačilna sposobnost, dividende, čisti denarni tok, EBITDA, dolgoročna zadolženost, finančna zadolženost, kazalniki zadolženosti, posamične oslabitve.
Objavljeno: 07.06.2013; Ogledov: 1728; Prenosov: 2

2.
Sodoben pristop obvladovanja stroškov in vodenja projektov po principu kritične verige
Žiga Voh, 2012, diplomsko delo

Opis: Pri delu v lastnem podjetju sem skušal na osnovi obstoječega računovodskega sistema pripravljati prave odločitve za prihodnost. Ker sem prišel do več problemov, kot so investicije, denarni tok in rezultat, sem s pomočjo literature raziskal še druge sisteme nadziranja in planiranja. Ugotovil sem, da mi del odgovorov daje teorija omejitev, ki na nek način poenostavlja odločitve pri finančnih aktivnostih, pri investicijah in novih projektih. Zahteva precej razmišljanja – novih logičnih procesov, ki jih dr. Eliyahu M. Goldratt opisuje v svojih treh knjigah (The Goal, The race, It s Not Luck). Ko sem našel še povezavo med Demingom in Goldrattom, sem postal bolj radoveden ter predvidevam, da bi s pomočjo predstavljenih tez lahko podal smernice za sodoben pristop obvladovanja stroškov. Projektno vodenje razvoja gozdarskih prikolic sem izdelal s programskim orodjem MS Project. Uporabil sem klasičen model razvoja projekta, kjer je za vsako aktivnost določen varovalni čas. Z uporabo vodenja projekta po kritični verigi sem bistveno skrajšal potreben čas za izvedbo in pri tem izkoristil blažilce. Model odličnosti EFQM se je pokazal kot metoda, ki načrtno zmanjšuje tveganja, vendar ga je pri mikro podjetjih nesmiselno uporabiti v celoti. Življenjski cikli razvoja projekta ali podjetja so prav tako zanimivi in jih lastniki ter njihovi managerji morajo razumeti in v vsakem obdobju različno delovati.
Ključne besede: Kritična veriga, stroški, čisti denarni tok, odličnost poslovanja, mikro podjetje.
Objavljeno: 07.03.2013; Ogledov: 1469; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

3.
ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA PODJETJA SLOVENSKE ŽELEZNICE D.O.O. V PRIMERJAVI Z NEMŠKIMI ŽELEZNICAMI (DEUTSCHE BAHN A.G.)
Stanislava Švelc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo pod drobnogled postavili podjetje Slovenske železnice, d.o.o. Na podlagi poslovne analize smo s pomočjo dobljenega vpogleda v poslovanje Slovenskih železnic ugotovili premoženjsko finančni položaj in poslovno uspešnost izbranega podjetja. S pomočjo primerjalne analize med podjetjema Slovenske železnice, d.o.o., in Deutsche Bahn AG smo ugotovili negativne spremembe poslovne in finančne uspešnosti v obeh podjetjih, ki so posledica svetovne gospodarske krize. Poslovanje Slovenskih železnic je skoraj v vseh proučevanih vidikih poslovanja manj uspešno kot poslovanje konkurenčnega nemškega podjetja.
Ključne besede: poslovna analiza, poslovna uspešnost, finančni položaj, primerjalna analiza, denarni tok, donosnost kapita, čisti denarni tok
Objavljeno: 23.01.2012; Ogledov: 2472; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici