| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev
Tina File, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Ključne besede: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 69; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Rekonstrukcija čistilne naprave Mozirje
Blaž Vodončnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje čistilno napravo Loke pri Mozirju, ki je bila zgrajena leta 1991, leta 2016 pa je bila zaradi premajhnih kapacitet narejena njena rekonstrukcija. Pred obnovo je čistilna naprava delovala na potopnike ali biodiske, sedaj pa obratuje s tehnologijo biološkega čiščenja z mehanskim vpihavanjem zraka in dodatnimi nosilci biomase. Na začetku diplomskega dela je podana teorija odvajanja odpadnih voda, nato so opisani lastnosti in vzorčenje ter vrste čiščenja odpadnih voda. Na koncu dela sta opisani obe tehnologiji čiščenja odpadnih voda, in sicer pred in po rekonstrukciji čistilne naprave Loke pri Mozirju.
Ključne besede: odvajanje odpadnih voda, čistilna naprava, rotirajoči biološki kontaktorji, biološko čiščenje odpadne vode
Objavljeno: 12.03.2020; Ogledov: 429; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

3.
Vodovod in kanalizacija
Janja Kramer Stajnko, 2020, drugo učno gradivo

Opis: Zapiski predavanj zajemajo vsebino predmeta Vodovod in kanalizacija, ki se izvaja v 2. letniku drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Gradbeništvo, smer Gradbena infrastruktura, na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Kot pomoč pri študiju ga lahko uporabijo tudi študenti drugih študijskih smeri, ki se srečujejo s problematiko preskrbe s pitno vodo ter odvajanja odpadnih voda. Zapiski predavanj so razdeljeni v štiri vsebinske sklope, in sicer vodovod, priprava pitne vode, kanalizacija in čiščenje odpadne vode. Zajeta so področja oskrbe s pitno vodo od načinov zajemanja, hranjenja, distribucije, načrtovanja vodovodnega omrežja, do naprednih postopkov nadzora in zagotavljanja ustrezne kvalitete pitne vode. V drugih dveh vsebinskih sklopih so obravnavani načini zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadne vode od dimenzioniranja kanalizacijskega sistema v ločeni in mešani izvedbi do načinov zmanjševanja padavinskega odtoka v kanalizacijskih ceveh ter različnih možnosti čiščenja odpadne vode, ki se najpogosteje uporabljajo na sodobnih čistilnih napravah.
Ključne besede: vodovod, preskrba s pitno vodo, priprava pitne vode, kanalizacija, odvajanje odpadnih voda, čiščenje odpadne vode, učbeniki
Objavljeno: 24.01.2020; Ogledov: 604; Prenosov: 0

4.
Analiza znanj potrebnih za uvajanje malih komunalnih čistilnih naprav
Breda Markošek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Varovanje okolja mora postati osrednja naloga vsake dejavnosti in našega življenja. Tudi človekovega bivanja in rabe naravnih virov. Izmed teh je voda največje bogastvo, brez nje pa ni življenja. Z vse večjo porabo vode se povečujejo tudi odpadne vode, katerih iztoki ponikajo v podtalje in onesnažujejo naše podtalnice, vodne vire in vodotoke. Z osveščanjem ljudi in uvajanjem tehnično dovršenih in individualnih rešitev je postala gradnja malih komunalnih čistilnih naprav tehnično nezahtevna, cenovno dostopna in prostorsko kompatibilna. Glede na zakonodajo je potrebno urediti odpadne vode pri vseh objektih, kjer nastaja komunalna odpadna voda, in na območjih, kjer ne bo zgrajena skupna čistilna naprava z javno kanalizacijo. Gre za ureditev odpadnih voda na območjih razpršene poselitve, v manjših naseljih in zaselkih. Rok za ureditev je do 31. 12. 2021, ki pa velja tudi za gradnjo skupnih večjih čistilnih naprav nad 50 PE, katere morajo v naseljih, določenih s strani države, do tega datuma zgraditi občine. V diplomski nalogi smo raziskali, kakšno je stanje na področju uvedbe malih komunalnih čistilnih naprav pod 50 PE v občinah. V Sloveniji je veliko občin z izrazito razpršeno poselitvijo, kjer ne bo skupnih javnih čistilnih naprav in kanalizacij. Na vseh teh območjih bo potrebno urediti odpadne vode skladno s predpisi o varstvu okolja z vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali z ureditvijo nepretočnih greznic. Z nalogo smo potrdili tezo, da je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav finančno dosegljiva in najbolj primerna rešitev čiščenja odpadnih voda na območjih razpršene poselitve. Z ugotovitvami smo potrdili tudi to, da je uspešnost uvajanja malih komunalnih čistilnih naprav odvisna od splošne informiranosti in poznavanja tehnologije tako s strani uporabnikov kot tudi drugih udeležencev v postopkih gradnje, še posebno pa je odvisna od finančne pomoči občin in države pri zagotavljanju čiščenja odpadnih voda tudi tam, kjer ne bo javnega kanalizacijskega sistema.
Ključne besede: - okolje, - čiščenje odpadnih voda, - mala komunalna čistilna naprava, - občina, - kompetence, - znanje.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1383; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

5.
ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V TINSKEM
Andreja Pevec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili možnosti čiščenja odpadnih voda v Krajevni skupnosti Tinsko. K rešitvi tega problema nas obvezuje in časovno omejuje zakonodaja. Glede na gostoto poselitve in konfiguracije terena je čiščenje odpadnih voda možno reševati samo z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Individualna izgradnja predstavlja precejšen strošek za uporabnike. Zato bomo predstavili možnosti izbire ustrezne vrste čistilnih naprav ter naredili primerjalno oceno stroškov izgradnje. Predvsem pa bi z ustreznim čiščenjem odpadnih voda prispevali k boljši ekološki sliki Tinskega potoka, kamor se odpadne vode stekajo.
Ključne besede: čiščenje odpadnih voda, rastlinska čistilna naprava, biološka čistilna naprava, investicijski stroški
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 769; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

6.
SIMULACIJE IN OPTIMIZACIJE ODSTRANJEVANJA HLAPNIH ORGANSKIH SNOVI IZ ODPADNIH TOKOV
Tjaša Petrovič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo izvedli modeliranje, simulacijo in optimizacijo procesa odstranjevanja HOS iz odpadnih vod s tehniko prepihovanja z zrakom (angl. air stripping). V prvem delu naloge smo ugotavljali vpliv ključnih procesnih parametrov na učinkovitost odstranjevanja. Rezultati kažejo, da se z višanjem temperature, razmerja volumskih pretokov zrak/voda, višine polnila in premera kolone, učinkovitost odstranjevanja povečuje. Sorazmerno s tem se povečujejo tudi skupni letni stroški procesa. Zaradi tega smo izvedli ekonomsko optimizacijo procesa, da bi dosegli zakonsko dovoljeno koncentracijo posameznih HOS v pitni vodi ob čim nižjih stroških. Enačbo odvisnosti skupnih letnih stroškov od posameznih procesnih spremenljivk smo pridobili z uporabo programa SuperPro Designer. Proces smo nato simulirali in optimizirali v programih Aspen Plus in GAMS. Rezultati optimizacije kažejo, da ima največji vpliv na stroške procesa temperatura, na katero mora grelnik segreti vodo pred vstopom v kolono. Simulator tako v vseh primerih optimizacije vzdržuje ta parameter na najnižji dovoljeni vrednosti, želene učinkovitosti odstranjevanja pa skuša dosegati predvsem s spremembo višine polnila. V primerih, ko to ne zadostuje, se spreminja tudi pretok zraka in s tem posledično razmerje volumskih pretokov zrak/voda. Simulator spreminja tudi premer kolone, ki pa je omejen na ozkem območju zaradi nevarnosti poplavljanja kolone, tako da ta parameter nima tako izrazitega vpliva. Optimizacijo smo izvedli za pet HOS: benzen, toluen, kloroform, etilbenzen in klorobenzen. Učinkovitosti, ki smo jih dosegli, so zelo visoke in znašajo tudi nad 99,95 %. Izračunani skupni letni stroški znašajo okoli 400 000 €/a, odvisno od zahtevane učinkovitosti odstranjevanja in od HOS, ki jo odstranjujemo iz odpadne vode. Rezultati kažejo, da se komponente z višjimi Henry-jevimi konstantami (etilbenzen, benzen, toluen) odstranjujejo lažje kot komponente z nižjimi vrednostmi teh konstant (klorobenzen, kloroform), ki za dosego enake učinkovitosti odstranjevanja zahtevajo višje letne stroške procesa.
Ključne besede: hlapne organske snovi, prepihovanje z zrakom, Aspen Plus, GAMS, simulacija, optimizacija, čiščenje odpadnih voda
Objavljeno: 29.02.2016; Ogledov: 1126; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (11,69 MB)

7.
VPLIV POLIELEKTROLITOV NA VSEBNOST SUHE SNOVI V ODPADNEM AKTIVNEM BLATU
Nika Zrilić, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko s področja čiščenja odpadnih voda, pri katerih uporabljamo konvencionalni postopek čiščenja z aktivnim blatom. Zajema opis odpadne vode, virov in njenih lastnosti ter predstavlja postopek čiščenja z aktivnim blatom, proces flokulacije in uporabo različnih polielektrolitov pri procesu dehidracije blata. V preliminarnih poskusih, ki smo jih izvedli na ČN Ptuj, smo s spreminjanjem pretoka na centrifugi preverili, kako omenjena sprememba vpliva na vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu. Izvedli smo tudi primerjavo med JAR-testom in ročnim mešanjem pri doziranju polielektrolitov. Namen magistrske naloge je bil preveriti vpliv dodatka različnih polielektrolitov, s katerimi smo želeli zvišati vsebnost suhe snovi v odpadnem blatu. ČN Ptuj uporablja polielektrolit Acefloc 80902+. S preverjanjem učinkovitih polielektrolitov smo preverili, ali lahko povečamo vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu z uporabo različnih polielektrolitov. Pri tem smo uporabili različne polielektrolite, ki smo jih dobili s strani različnih proizvajalcev. Preizkusili smo tekoče in prašnate polielektrolite, ki smo jih dozirali odpadnemu aktivnemu blatu v različnih količinah. Določili smo optimalne koncentracije polielektrolitov, ki bi bili primerni za dosego čim večjega deleža suhe snovi v dehidriranem blatu. Po filtraciji blata (supernatanta) smo določili naslednje parametre: TOC, pH, prevodnost, alkaliteto in motnost. Na podlagi analiz smo ugotovili, kateri izmed polielektrolitov daje najbolj zadovoljive rezultate. Za najučinkovitejše polielektrolite smo naredili ekonomsko analizo in predlagali, kateri polielektrolit bi bilo smiselno uvesti na ČN Ptuj.
Ključne besede: odpadna voda, čiščenje odpadnih voda, aktivno blato, flokulacija, polielektrolit
Objavljeno: 04.03.2015; Ogledov: 1450; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

8.
ČIŠČENJE PITNE IN ODPADNE VODE V ŠALEŠKI DOLINI
Mario Stojaković, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali delovanje čistilne naprave Grmov vrh in delovanje Centralne čistilne naprave Šaleške doline; spoznali smo, kako se prebivalci Šaleške doline oskrbujejo s pitno vodo. Prikazani sta tudi rekonstrukcija kanalizacijskega in vodooskrbnega sistema v Šaleški dolini ter njune širše koristi za dolino.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, čiščenje odpadnih voda, kanalizacijski sistemi, čista pitna voda
Objavljeno: 14.08.2013; Ogledov: 1434; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

9.
Obratovanje male biološke čistilne naprave
Marinka Plantan, 2013, diplomsko delo

Opis: Skrb za naravo ter s tem ustrezna ureditev odpadnih komunalnih vod se je ob rekonstrukciji šole in vrtca na Golem uredila z umestitvijo čistilne naprave. Šola je bila grajena v 20. letih preteklega stoletja, ko se o ekologiji in varovanju narave ni razmišljalo na način kot danes, saj je bil odnos do narave bolj pristen in zavedajoč se, da je narava tista, s katero se preživljajo. Tedanja šola je bila postavljena v idilično podeželsko okolje ter služila svojemu namenu in poslanstvu, se pravi izobraževanju otrok vse do današnjih dni. S časom so se potrebe spremenile, kajti kraji na obrobju Ljubljanske kotline so se začeli množično poseljevati. Zaradi nepremišljene urbanizacije okolja v preteklem obdobju se v sedanjem času srečujemo z onesnaženjem vode, v veliki meri zaradi neurejene komunalne ureditve. V času do pred nekaj let, ko je tudi Slovenija prevzela ustrezne predpise, ki jih je predvidela EU, se na komunalni ureditvi glede odpadnih vod ni dosti izvajalo. Ob gradnji objekta se je v njegovi neposredni bližini zgradila greznica, ki pa najverjetneje ni in še ne zadostuje predpisom, ki narekujejo varovanje okolja, zato se posledično pogosto srečujmo z neustrezno kvaliteto pitne vode. V Sloveniji se na področjih, kjer je gostota poselitve nizka, še dolgo ne bodo zgradila kanalizacijska omrežja, zato se za čiščenje odpadnih vod uporabljajo majhne čistilne naprave kot rešitev za zadostitev zakonodaji s področja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod v okolje. Zaradi problematike delovanja čistilne naprave, ki je bila vgrajena ob rekonstrukciji šole in vrtca, sem se vključila v raziskavo problema oziroma sem preverjala ustreznost delovanja čistilne naprave po ponovno izvedenem zagonu le-te Po vgradnji čistilne naprave njeno delovanje ni bi bilo skladno z okoljevarstvenimi predpisi, zato so se na čistilni napravi izvedli določeni ukrepi, ki so popisani v teoretičnem delu. V obdobju od julija od oktobra 2011 sem spremljala delovanje ČN glede na prisotnost otrok, porabo pitne vode, delovanje v različnih ciklih obratovanja. Rezultate sem zbirala na podlagi dobljenih analiz vzorcev, ki sem jih pridobivala v omenjenem obdobju. Rezultati so pokazali, da je čistilna naprava učinkovita. Za ustrezno nadaljnje delovanje, bi bilo potrebno s strani Občine Ig zagotoviti ustrezno službo za redno spremljanje monitoringa, kajti pogoji v ČN se spreminjajo in se kažejo v rezultatih, ki nihajo. Za pridobitev ustrezne ocene delovanja je spremljanje nujno potrebno, prav tako pa tudi spremljanje parametrov za učinkovito delovanje skladno s predpisano zakonodajo.
Ključne besede: čiščenje odpadnih voda, čistilna naprava, cikli, poraba pitne vode, monitoring, ocena delovanja
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1934; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

10.
PREVERJANJE UČINKOVITOSTI DELOVANJA MALE RASTLINSKE ČISTILNE NAPRAVE
Nika Zrilič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko s področja onesnaženja voda. Obravnava opis male rastlinske čistilne naprave, vire in lastnosti odpadnih voda, opis delovanja rastlinske čistilne naprave, njene lastnosti ter aktualno zakonodajo s področja malih komunalnih čistilnih naprav. V diplomskem delu so prikazane analize za eksperimentalni del študije, na osnovi katerih smo kasneje lahko ocenjevali učinkovitost delovanja. Diplomsko delo prikazuje študijo delovanja rastlinske čistilne naprave, za katero smo se odločili, da jo bomo spremljali v časovnem intervalu enega leta, kar pomeni od leta zasaditve pa vse do poletja 2012. Na čistilno napravo je priključeno 25 stanovanjskih hiš in ima kapaciteto 49 PE. Rezultati meritev, ki smo jih opravili v sklopu preverjanja učinkovitosti delovanja, kažejo, da je mala rastlinska čistilna naprava učinkovita in ni preobremenjena pri svojem delovanju. Ugotovili smo, da je mala rastlinska čistilna naprava dosegla najboljše rezultate po enoletnem prirastku rastlin, ki so se dovolj razrasle in prevzele svojo polno funkcijo delovanja. S takšnimi rezultati pa smo prav tako ugodili zahtevam slovenske zakonodaje.
Ključne besede: rastlinska čistilna naprava, odpadne vode, čiščenje odpadnih voda
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 2894; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici