| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
IDEJNE REŠITVE DECENTRALNEGA ODVAJANJA IN SONARAVNO ČIŠČENJE ODPADNIH VODA TER BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE (SBR)
Tomislav Zrinski, 2009, diplomsko delo

Opis: Občina Puconci je ena od enajstih občin v Krajinskem parku Goričko. Komunalna urejenost (kanalizacija, čiščenje) je razen v središču občine slabo urejena. Za pristop, ki rešuje problem odpadnih voda pretežno tam, pride v poštev več manjših in srednje velikih čistilnih naprav. Zato so se v občini odločili za presojo izgradnje decentralnih sistemov kanalizacije in uporabo rastlinskih čistilnih naprav oziroma bioloških čistilnih naprav tipa zaporednega saržnega reaktorja. Skladno z merodajnimi uredbami in državnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je na območju občine Puconci devet obveznih aglomeracij. Predvideni stroški graditve kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav obveznih aglomeracij Občine Puconci znašajo sumarno 2.237.115 EUR.
Ključne besede: gradbeništvo, čiščenje odpadnih voda, biološke čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, aglomeracije
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3228; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (17,49 MB)

4.
MULTIMEDIJSKI PRIKAZ DELOVANJA IN DIMENZIONIRANJA BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE
Sebastjan Meža, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga vsebuje multimedijsko predstavitev procesov predčiščenja, primarnega in sekundarnega čiščenja odpadnih komunalnih vod. Pri sekundarnem čiščenju so predstavljeni postopki čiščenja z aktivnim blatom, s pritrjeno biomaso in s šaržnim biološkim reaktorjem, tehnologija biofiltracije ter delovanje rastlinske čistilne naprave. Opisani so možni postopki obdelave odpadnega blata in načini dezinfekcije predhodno očiščene vode. Izdelane so sheme treh čistilnih naprav: Centralne čistilne naprave Šaleške doline, Čistilne naprave Celje in Čistilne naprave Dolenja vas, iz njih pa je razvidno, katere postopke je možno kombinirati. Predstavitev vsebuje tudi povzetke predpisov in zakonodaje s področja čiščenja odpadnih vod, izdelana pa je s pomočjo programskega orodja Adobe Flash CS3.
Ključne besede: gradbeništvo, čiščenje odpadnih voda, biološke čistilne naprave
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3196; Prenosov: 618
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

5.
Modeliranje kriterijev za postavitev rastlinskih čistilnih naprav v različne pokrajinske tipe Republike Slovenije
Darja Kukovičič, 2011, magistrsko delo

Opis: Obremenjevanje vodnih virov Slovenije je pereč pokrajinsko degradacijski proces in pokrajinska rezultanta zelo različnih samočistilnih sposobnosti slovenskih pokrajin in vodnih virov ter količin in sestave odpadnih voda. Poznavanje ranljivosti pokrajinskih tipov Slovenije je osnova ekosistemskih presoj posegov v različno občutljivih območjih. Na podeželju in v večini razpršenih naselij v Sloveniji še vedno ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje. Z umestitvijo rastlinskih čistilnih naprav (RČN), ki posnemajo samočistilno sposobnost močvirskih sistemov s fizikalnimi in biokemijskimi procesi, je možna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. RČN odlikujejo številne prednosti pred ostalimi sistemi, tako z biološkega, ekološkega in finančnega vidika. Na podlagi izbranih kriterijev postavitve RČN v posamezne pokrajinske tipe Slovenije je možno določiti prioritete njihove izgradnje do rokov, ki so zakonsko določeni za sistemsko rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v Sloveniji.
Ključne besede: pokrajinski tipi, komunalne odpadne vode, obremenjevanje površinskih voda, čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave (RČN), odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 1844; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

6.
PREVERJANJE UČINKOVITOSTI DELOVANJA MALE RASTLINSKE ČISTILNE NAPRAVE
Nika Zrilič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko s področja onesnaženja voda. Obravnava opis male rastlinske čistilne naprave, vire in lastnosti odpadnih voda, opis delovanja rastlinske čistilne naprave, njene lastnosti ter aktualno zakonodajo s področja malih komunalnih čistilnih naprav. V diplomskem delu so prikazane analize za eksperimentalni del študije, na osnovi katerih smo kasneje lahko ocenjevali učinkovitost delovanja. Diplomsko delo prikazuje študijo delovanja rastlinske čistilne naprave, za katero smo se odločili, da jo bomo spremljali v časovnem intervalu enega leta, kar pomeni od leta zasaditve pa vse do poletja 2012. Na čistilno napravo je priključeno 25 stanovanjskih hiš in ima kapaciteto 49 PE. Rezultati meritev, ki smo jih opravili v sklopu preverjanja učinkovitosti delovanja, kažejo, da je mala rastlinska čistilna naprava učinkovita in ni preobremenjena pri svojem delovanju. Ugotovili smo, da je mala rastlinska čistilna naprava dosegla najboljše rezultate po enoletnem prirastku rastlin, ki so se dovolj razrasle in prevzele svojo polno funkcijo delovanja. S takšnimi rezultati pa smo prav tako ugodili zahtevam slovenske zakonodaje.
Ključne besede: rastlinska čistilna naprava, odpadne vode, čiščenje odpadnih voda
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 2531; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

7.
Obratovanje male biološke čistilne naprave
Marinka Plantan, 2013, diplomsko delo

Opis: Skrb za naravo ter s tem ustrezna ureditev odpadnih komunalnih vod se je ob rekonstrukciji šole in vrtca na Golem uredila z umestitvijo čistilne naprave. Šola je bila grajena v 20. letih preteklega stoletja, ko se o ekologiji in varovanju narave ni razmišljalo na način kot danes, saj je bil odnos do narave bolj pristen in zavedajoč se, da je narava tista, s katero se preživljajo. Tedanja šola je bila postavljena v idilično podeželsko okolje ter služila svojemu namenu in poslanstvu, se pravi izobraževanju otrok vse do današnjih dni. S časom so se potrebe spremenile, kajti kraji na obrobju Ljubljanske kotline so se začeli množično poseljevati. Zaradi nepremišljene urbanizacije okolja v preteklem obdobju se v sedanjem času srečujemo z onesnaženjem vode, v veliki meri zaradi neurejene komunalne ureditve. V času do pred nekaj let, ko je tudi Slovenija prevzela ustrezne predpise, ki jih je predvidela EU, se na komunalni ureditvi glede odpadnih vod ni dosti izvajalo. Ob gradnji objekta se je v njegovi neposredni bližini zgradila greznica, ki pa najverjetneje ni in še ne zadostuje predpisom, ki narekujejo varovanje okolja, zato se posledično pogosto srečujmo z neustrezno kvaliteto pitne vode. V Sloveniji se na področjih, kjer je gostota poselitve nizka, še dolgo ne bodo zgradila kanalizacijska omrežja, zato se za čiščenje odpadnih vod uporabljajo majhne čistilne naprave kot rešitev za zadostitev zakonodaji s področja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod v okolje. Zaradi problematike delovanja čistilne naprave, ki je bila vgrajena ob rekonstrukciji šole in vrtca, sem se vključila v raziskavo problema oziroma sem preverjala ustreznost delovanja čistilne naprave po ponovno izvedenem zagonu le-te Po vgradnji čistilne naprave njeno delovanje ni bi bilo skladno z okoljevarstvenimi predpisi, zato so se na čistilni napravi izvedli določeni ukrepi, ki so popisani v teoretičnem delu. V obdobju od julija od oktobra 2011 sem spremljala delovanje ČN glede na prisotnost otrok, porabo pitne vode, delovanje v različnih ciklih obratovanja. Rezultate sem zbirala na podlagi dobljenih analiz vzorcev, ki sem jih pridobivala v omenjenem obdobju. Rezultati so pokazali, da je čistilna naprava učinkovita. Za ustrezno nadaljnje delovanje, bi bilo potrebno s strani Občine Ig zagotoviti ustrezno službo za redno spremljanje monitoringa, kajti pogoji v ČN se spreminjajo in se kažejo v rezultatih, ki nihajo. Za pridobitev ustrezne ocene delovanja je spremljanje nujno potrebno, prav tako pa tudi spremljanje parametrov za učinkovito delovanje skladno s predpisano zakonodajo.
Ključne besede: čiščenje odpadnih voda, čistilna naprava, cikli, poraba pitne vode, monitoring, ocena delovanja
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1645; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

8.
ČIŠČENJE PITNE IN ODPADNE VODE V ŠALEŠKI DOLINI
Mario Stojaković, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali delovanje čistilne naprave Grmov vrh in delovanje Centralne čistilne naprave Šaleške doline; spoznali smo, kako se prebivalci Šaleške doline oskrbujejo s pitno vodo. Prikazani sta tudi rekonstrukcija kanalizacijskega in vodooskrbnega sistema v Šaleški dolini ter njune širše koristi za dolino.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, čiščenje odpadnih voda, kanalizacijski sistemi, čista pitna voda
Objavljeno: 14.08.2013; Ogledov: 1120; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

9.
VPLIV POLIELEKTROLITOV NA VSEBNOST SUHE SNOVI V ODPADNEM AKTIVNEM BLATU
Nika Zrilić, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko s področja čiščenja odpadnih voda, pri katerih uporabljamo konvencionalni postopek čiščenja z aktivnim blatom. Zajema opis odpadne vode, virov in njenih lastnosti ter predstavlja postopek čiščenja z aktivnim blatom, proces flokulacije in uporabo različnih polielektrolitov pri procesu dehidracije blata. V preliminarnih poskusih, ki smo jih izvedli na ČN Ptuj, smo s spreminjanjem pretoka na centrifugi preverili, kako omenjena sprememba vpliva na vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu. Izvedli smo tudi primerjavo med JAR-testom in ročnim mešanjem pri doziranju polielektrolitov. Namen magistrske naloge je bil preveriti vpliv dodatka različnih polielektrolitov, s katerimi smo želeli zvišati vsebnost suhe snovi v odpadnem blatu. ČN Ptuj uporablja polielektrolit Acefloc 80902+. S preverjanjem učinkovitih polielektrolitov smo preverili, ali lahko povečamo vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu z uporabo različnih polielektrolitov. Pri tem smo uporabili različne polielektrolite, ki smo jih dobili s strani različnih proizvajalcev. Preizkusili smo tekoče in prašnate polielektrolite, ki smo jih dozirali odpadnemu aktivnemu blatu v različnih količinah. Določili smo optimalne koncentracije polielektrolitov, ki bi bili primerni za dosego čim večjega deleža suhe snovi v dehidriranem blatu. Po filtraciji blata (supernatanta) smo določili naslednje parametre: TOC, pH, prevodnost, alkaliteto in motnost. Na podlagi analiz smo ugotovili, kateri izmed polielektrolitov daje najbolj zadovoljive rezultate. Za najučinkovitejše polielektrolite smo naredili ekonomsko analizo in predlagali, kateri polielektrolit bi bilo smiselno uvesti na ČN Ptuj.
Ključne besede: odpadna voda, čiščenje odpadnih voda, aktivno blato, flokulacija, polielektrolit
Objavljeno: 04.03.2015; Ogledov: 1163; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
SIMULACIJE IN OPTIMIZACIJE ODSTRANJEVANJA HLAPNIH ORGANSKIH SNOVI IZ ODPADNIH TOKOV
Tjaša Petrovič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo izvedli modeliranje, simulacijo in optimizacijo procesa odstranjevanja HOS iz odpadnih vod s tehniko prepihovanja z zrakom (angl. air stripping). V prvem delu naloge smo ugotavljali vpliv ključnih procesnih parametrov na učinkovitost odstranjevanja. Rezultati kažejo, da se z višanjem temperature, razmerja volumskih pretokov zrak/voda, višine polnila in premera kolone, učinkovitost odstranjevanja povečuje. Sorazmerno s tem se povečujejo tudi skupni letni stroški procesa. Zaradi tega smo izvedli ekonomsko optimizacijo procesa, da bi dosegli zakonsko dovoljeno koncentracijo posameznih HOS v pitni vodi ob čim nižjih stroških. Enačbo odvisnosti skupnih letnih stroškov od posameznih procesnih spremenljivk smo pridobili z uporabo programa SuperPro Designer. Proces smo nato simulirali in optimizirali v programih Aspen Plus in GAMS. Rezultati optimizacije kažejo, da ima največji vpliv na stroške procesa temperatura, na katero mora grelnik segreti vodo pred vstopom v kolono. Simulator tako v vseh primerih optimizacije vzdržuje ta parameter na najnižji dovoljeni vrednosti, želene učinkovitosti odstranjevanja pa skuša dosegati predvsem s spremembo višine polnila. V primerih, ko to ne zadostuje, se spreminja tudi pretok zraka in s tem posledično razmerje volumskih pretokov zrak/voda. Simulator spreminja tudi premer kolone, ki pa je omejen na ozkem območju zaradi nevarnosti poplavljanja kolone, tako da ta parameter nima tako izrazitega vpliva. Optimizacijo smo izvedli za pet HOS: benzen, toluen, kloroform, etilbenzen in klorobenzen. Učinkovitosti, ki smo jih dosegli, so zelo visoke in znašajo tudi nad 99,95 %. Izračunani skupni letni stroški znašajo okoli 400 000 €/a, odvisno od zahtevane učinkovitosti odstranjevanja in od HOS, ki jo odstranjujemo iz odpadne vode. Rezultati kažejo, da se komponente z višjimi Henry-jevimi konstantami (etilbenzen, benzen, toluen) odstranjujejo lažje kot komponente z nižjimi vrednostmi teh konstant (klorobenzen, kloroform), ki za dosego enake učinkovitosti odstranjevanja zahtevajo višje letne stroške procesa.
Ključne besede: hlapne organske snovi, prepihovanje z zrakom, Aspen Plus, GAMS, simulacija, optimizacija, čiščenje odpadnih voda
Objavljeno: 29.02.2016; Ogledov: 811; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (11,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici