| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev
Tina File, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Ključne besede: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 109; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Površinska funkcionalizacija magnetnih nanodelcev (MND) za uporabo v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod
Eva Kropušek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana sinteza magnetitnih nanodelcev, prevlečnih s citronsko kislino, za uporabo v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod. Delci morajo biti stabilizirani v vodnem mediju in imeti morajo visok osmotski tlak. Da bi bili primerni za proces čiščenja odpadnih vod morajo imeti tako lastnost, da bi po čiščenju obdržali dovolj visok osmotski tlak za večkratno uporabo. Magnetne nanodelce železovega oksida (Fe3O4) smo sintetizirali z enostopenjskim postopkom soobarjanja železovih ionov v alkalni raztopini. Na površino magnetita smo vezali citronsko kislino, ki deluje kot površinsko aktivno sredstvo in tvori stabilno disperzijo MND v vodni raztopini. Citronska kislina se na površino delcev veže s kemisorpcijo, pri čemer nastanejo močne kovalentne vezi med funkcionalno skupino citronske kisline in površinskimi hidroksilnimi skupinami magnetita. Nadalje smo preučevali vpliv spremembe količine citronske kisline in vpliv spremembe temperature, pri kateri poteka sinteza, oziroma njun vpliv na osmotski tlak nanodelcev. Hidrofilne MND zlahka ločimo od vodnega toka s pomočjo zunanjega magnetnega polja, vendar se v procesu čiščenja delež citronske kisline, vezane na nanodelce, zmanjša. Delci aglomerirajo, kar zniža osmotski tlak nanodelcev in posledično jakost vodnega pretoka pri procesu čiščenja odpadnih vod. Rezultati osmotskega tlaka kažejo na potencialno uporabo takšnih delcev v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod. Vendar nismo dosegli visoke stabilnosti suspenzije magnetnih nanodelcev, kar nakazuje na možno hitro aglomeracijo delcev pri uporabi v procesu čiščenja odpadnih vod.
Ključne besede: magnetni nanodelci, citronska kislina, soobarjanje, osmotski tlak, čiščenje odpadnih vod
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 184; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Rekonstrukcija čistilne naprave Mozirje
Blaž Vodončnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje čistilno napravo Loke pri Mozirju, ki je bila zgrajena leta 1991, leta 2016 pa je bila zaradi premajhnih kapacitet narejena njena rekonstrukcija. Pred obnovo je čistilna naprava delovala na potopnike ali biodiske, sedaj pa obratuje s tehnologijo biološkega čiščenja z mehanskim vpihavanjem zraka in dodatnimi nosilci biomase. Na začetku diplomskega dela je podana teorija odvajanja odpadnih voda, nato so opisani lastnosti in vzorčenje ter vrste čiščenja odpadnih voda. Na koncu dela sta opisani obe tehnologiji čiščenja odpadnih voda, in sicer pred in po rekonstrukciji čistilne naprave Loke pri Mozirju.
Ključne besede: odvajanje odpadnih voda, čistilna naprava, rotirajoči biološki kontaktorji, biološko čiščenje odpadne vode
Objavljeno: 12.03.2020; Ogledov: 476; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

4.
Vodovod in kanalizacija
Janja Kramer Stajnko, 2020, drugo učno gradivo

Opis: Zapiski predavanj zajemajo vsebino predmeta Vodovod in kanalizacija, ki se izvaja v 2. letniku drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Gradbeništvo, smer Gradbena infrastruktura, na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Kot pomoč pri študiju ga lahko uporabijo tudi študenti drugih študijskih smeri, ki se srečujejo s problematiko preskrbe s pitno vodo ter odvajanja odpadnih voda. Zapiski predavanj so razdeljeni v štiri vsebinske sklope, in sicer vodovod, priprava pitne vode, kanalizacija in čiščenje odpadne vode. Zajeta so področja oskrbe s pitno vodo od načinov zajemanja, hranjenja, distribucije, načrtovanja vodovodnega omrežja, do naprednih postopkov nadzora in zagotavljanja ustrezne kvalitete pitne vode. V drugih dveh vsebinskih sklopih so obravnavani načini zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadne vode od dimenzioniranja kanalizacijskega sistema v ločeni in mešani izvedbi do načinov zmanjševanja padavinskega odtoka v kanalizacijskih ceveh ter različnih možnosti čiščenja odpadne vode, ki se najpogosteje uporabljajo na sodobnih čistilnih napravah.
Ključne besede: vodovod, preskrba s pitno vodo, priprava pitne vode, kanalizacija, odvajanje odpadnih voda, čiščenje odpadne vode, učbeniki
Objavljeno: 24.01.2020; Ogledov: 675; Prenosov: 0

5.
Fotokatalitična razgradnja barvila Reactive blue 268
Žan Napast, 2018, diplomsko delo

Opis: Tekstilne odpadne vode vsebujejo različna barvila, ki povzročajo obarvanost le teh. Zato je obarvanost eden izmed parametrov, ki predstavlja okoljski in estetski problem poleg tega pa lahko takšna voda vsebuje toksične snovi. Iz tega vidika človek dandanes posveča veliko pozornosti postopkom za razgradnjo odpadnih obarvanih vod. Diplomsko delo prikazuje fotokatalitično razgradnjo modelne vodne raztopine z onesnaževalom reaktivnega barvila Reactive Blue 268 s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka (AOP) UV/H2O2. Ugotovili smo, da je UV/H2O2 sam po sebi uspešen postopek za razgradnjo obarvane modelne vode, ob dodatku katalizatorja MnTACN (Manganov 1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) pa se uspešnost poveča. Test toksičnosti smo izvajali s pomočjo bakterij Vibrio fischeri.
Ključne besede: fotokatalitična razgradnja, napredni oksidacijski postopki, tekstilne odpadne vode, toksičnost, čiščenje odpadnih vod, barvila
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 472; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
Možna rešitev čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije
Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Darko Golob, Nina Novak, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Odpadne vode iz tekstilne industrije, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilnih materialov, so zaradi svoje obarvanosti in heterogene sestave tako estetski kot tudi ekološki problem. V članku je opisan evropski projekt ADOPBIO, ki ponuja alternativno rešitev čiščenja teh odpadnih voda. Namen projekta ADOPBIO je razviti in ponuditi rešitev čiščenja in recikliranja odpadne vode iz tekstilne plemenitilne industrije. Cilj projekta je razviti metodo, ki zagotavlja popolno razbarvanje in 75-odstotno recikliranje odpadne vode iz plemenitilnic. ADOPBIO združuje dve najboljši razpoložljivi tehniki za čiščenje odpadne vode: tehniko AOP z bioflotacijo. Ta kombinacija metod čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije do začetka projekta še ni bila preizkušena. Vloga Oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje pri tem projektu je bila raziskati in proučiti možnost razbarvanja odpadnih voda iz dveh sodelujočih tekstilnih podjetij z naprednima oksidacijskima postopkoma: s postopkom, pri katerem aktiviramo $H_2O_2$ termično ob prisotnosti katalizatorja, in s postopkom, kjer aktiviramo $H_2O_2$ z UV žarki. Z obdelavo termo/$H_2O_2$/katalizator, ki ji je sledila obdelava UV/$H_2O_2$, smo za odpadne vode iz podjetja TSP v povprečju dosegli 70-odstotno razbarvanje, za odpadne vode iz podjetja Blondel pa 87-odstotno razbarvanje.
Ključne besede: tekstilna industrija, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, razbarvanje, recikliranje, napredni oksidacijski postopki, bioflotacija, regulacijska programska oprema, umetne nevronske mreže, Plackett-Burmanov eksperimentalni načrt
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 1096; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Čiščenje odpadnih voda iz industrijske pralnice z uporabo membranske tehnologije
Marjana Simonič, Irena Petrinić, Sonja Šostar-Turk, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Industrijske in obrtne pralnice onesnažujejo okolje z odpadno vodo, ki nastane po pranju različnih vrst perila. Predpisi in uredbe za odvajanje odpadnih voda iz industrijskih in obrtnih pralnic v komunalne čistilne naprave ali pa iztok neposredno v reko so čedalje strožji, kar morajo upoštevati tudi pralnice. Sedanje sodobne čistilne naprave vključujejo poleg čiščenja vode še možnost ponovne uporabe vode. Za dosego tega cilja je najprimernejša membranska filtracija. V prispevku smo podrobno prikazali proces čiščenja vode iz pralnice z ultrafiltracijo in reverzno osmozo. Rezultati analiz odpadne vode so pokazali, da so se vsi merjeni parametri znižali v tolikšni meri, da ima voda zelo visoko kakovost in z njenim recikliranjem prihranimo do 90 % sveže vode.
Ključne besede: odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, pralnice, membranska tehnologija, ultrafiltracija, reverzna ozmoza
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 910; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (574,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
RAZVOJ STROŠKOVNEGA MODELA OBRATOVANJA ČISTILNE NAPRAVE ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE
Barbara Šuster, 2016, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo analizirali vse vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav za čiščenje odpadnih komunalnih vod (odslej ČN). Naš namen je bil, da ugotovimo vplivnost posameznih vrst stroškov na polno stroškovno ceno. Določili smo 5 vrst najpomembnejših stroškov, ki imajo največji vpliv na polno stroškovno ceno za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Izdelali smo poenostavljeni modelni izračun polne stroškovne cene obratovanja čistilne naprave. Ta poenostavljen stroškovni model lahko služi kot orodje upravljavcem ČN, saj neodvisno od tehnologije čiščenja omogoča dokaj natančen izračun polne stroškovne cene za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Za lažje razumevanje tehničnega vidika obratovanja čistilnih naprav smo najprej preučili postopke čiščenja in procese, ki se izvajajo. Pri tem smo spoznali, da gre pri obratovanju ČN v osnovi za tri faze čiščenja: primarna, sekundarna in terciarna. V nadaljevanju smo opisali vrste tehnologij čiščenja, ki se uporabljajo v sekundarni fazi. Pregledno smo v tabelah ponazorili posamezne vrste stroškov, ki nastajajo v posameznih fazah čiščenja odpadnih komunalnih vod in jih razvrstili glede na različne vrste tehnologij. Glede na spoznanje, da se je Slovenija kot članica Evropske unije obvezala, da svoja pravila in zakonska določila prilagaja strategijam skupne evropske politike, smo zato najprej pregledali vsebine teh določil evropske politike na področju varovanja vod. Osnovne vsebine določil izhajajo iz Okvirne direktive o vodah 2000/60/ES (WFD). Nadalje smo povzeli tista zakonska določila iz veljavnih aktov Slovenije, ki se nanašajo na oblikovanje cen za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Pomembni del našega raziskovalnega dela je bila anketa. Izvedli smo anketo v tistih komunalnih podjetjih v Sloveniji, ki upravljajo čistilne naprave za čiščenje odpadnih komunalnih vod. Tako smo dobili informacije o vrstah stroškov, o pomembnosti vpliva posameznih stroškov na vse stroške obratovanja čistilne naprave, o cenah (prodajnih in stroškovnih) za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod ter ostale splošne podatke. Iz podatkov v anketi smo prikazali primerjavo prodajnih in stroškovnih cen v letu 2015. Dokazali smo, s 95% verjetnostjo, da povprečno tri ključne vrste stroškov, tj. stroški električne energije, stroški dela, stroški mulja, skupaj določajo več kot 50% polne stroškovne cene storitev čiščenja odpadnih komunalnih vod. Predstavili smo nekatere usmeritve za optimizacijo stroškov obratovanja ČN, ki jih že uporabljajo na čistilnih napravah v Sloveniji. Gre za izrabo nastajajočega plina, ki nastaja kot stranski produkt pri razpadanju mulja v terciarni fazi in se lahko uporabi kot gorivo za generiranje električne energije. V Evropski uniji se zbirajo podatki o prodajnih cenah javnih storitev, tudi za čiščenje odpadnih komunalnih vod z namenom, da se vzpostavlja primerjava cen javnih storitev in se tako ugotavlja učinkovitost izvajanja v posameznih državah. Na osnovi tega spoznanja smo podali predlog, naj se Slovenija vključi v takšno primerjalno oceno.
Ključne besede: čistilna naprava za čiščenje odpadnih komunalnih vod, Okvirna vodna direktiva Evropske unije, oblikovanje cen javnih storitev za čiščenje odpadnih komunalnih vod, načelo plačila javnih storitev »onesnaževalec plača«, vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav, postopki čiščenja, primarna, sekundarna in terciarna faza čiščenja, populacijski ekvivalent, mulj
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 971; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Analiza znanj potrebnih za uvajanje malih komunalnih čistilnih naprav
Breda Markošek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Varovanje okolja mora postati osrednja naloga vsake dejavnosti in našega življenja. Tudi človekovega bivanja in rabe naravnih virov. Izmed teh je voda največje bogastvo, brez nje pa ni življenja. Z vse večjo porabo vode se povečujejo tudi odpadne vode, katerih iztoki ponikajo v podtalje in onesnažujejo naše podtalnice, vodne vire in vodotoke. Z osveščanjem ljudi in uvajanjem tehnično dovršenih in individualnih rešitev je postala gradnja malih komunalnih čistilnih naprav tehnično nezahtevna, cenovno dostopna in prostorsko kompatibilna. Glede na zakonodajo je potrebno urediti odpadne vode pri vseh objektih, kjer nastaja komunalna odpadna voda, in na območjih, kjer ne bo zgrajena skupna čistilna naprava z javno kanalizacijo. Gre za ureditev odpadnih voda na območjih razpršene poselitve, v manjših naseljih in zaselkih. Rok za ureditev je do 31. 12. 2021, ki pa velja tudi za gradnjo skupnih večjih čistilnih naprav nad 50 PE, katere morajo v naseljih, določenih s strani države, do tega datuma zgraditi občine. V diplomski nalogi smo raziskali, kakšno je stanje na področju uvedbe malih komunalnih čistilnih naprav pod 50 PE v občinah. V Sloveniji je veliko občin z izrazito razpršeno poselitvijo, kjer ne bo skupnih javnih čistilnih naprav in kanalizacij. Na vseh teh območjih bo potrebno urediti odpadne vode skladno s predpisi o varstvu okolja z vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali z ureditvijo nepretočnih greznic. Z nalogo smo potrdili tezo, da je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav finančno dosegljiva in najbolj primerna rešitev čiščenja odpadnih voda na območjih razpršene poselitve. Z ugotovitvami smo potrdili tudi to, da je uspešnost uvajanja malih komunalnih čistilnih naprav odvisna od splošne informiranosti in poznavanja tehnologije tako s strani uporabnikov kot tudi drugih udeležencev v postopkih gradnje, še posebno pa je odvisna od finančne pomoči občin in države pri zagotavljanju čiščenja odpadnih voda tudi tam, kjer ne bo javnega kanalizacijskega sistema.
Ključne besede: - okolje, - čiščenje odpadnih voda, - mala komunalna čistilna naprava, - občina, - kompetence, - znanje.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1410; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

10.
ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V TINSKEM
Andreja Pevec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili možnosti čiščenja odpadnih voda v Krajevni skupnosti Tinsko. K rešitvi tega problema nas obvezuje in časovno omejuje zakonodaja. Glede na gostoto poselitve in konfiguracije terena je čiščenje odpadnih voda možno reševati samo z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Individualna izgradnja predstavlja precejšen strošek za uporabnike. Zato bomo predstavili možnosti izbire ustrezne vrste čistilnih naprav ter naredili primerjalno oceno stroškov izgradnje. Predvsem pa bi z ustreznim čiščenjem odpadnih voda prispevali k boljši ekološki sliki Tinskega potoka, kamor se odpadne vode stekajo.
Ključne besede: čiščenje odpadnih voda, rastlinska čistilna naprava, biološka čistilna naprava, investicijski stroški
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 804; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici