| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Čiščenje odpadne vode pri barvanju z naravnimi barvili : magistrsko delo
Primož Vouk, 2021, magistrsko delo

Opis: Obarvane odpadne vode iz tekstilne industrije so močno obremenjene z ioni težkih kovin. V ta namen je bil izveden postopek čiščenja obarvanih modelnih voda. Postopke barvanja volne smo izvedli z ekstraktom iz suhih orehovih listov in s sintetičnim kovinsko kompleksnim barvilom BEMAPLEX Marine D RD. Nato smo primerjali učinkovitost barvanja z naravnim in sintetičnim barvilom ter primerjali ekološko sprejemljivost barvil. Cilj raziskave je bil iz obarvanih modelnih voda odstraniti aluminijeve, bakrove, kromove in železove ione ter barvila. Modelnim vodam smo analizirali fizikalno kemijske parametre (temperaturo, pH vrednost, električno prevodnost, motnost, kemijsko potrebo po kisiku – KPK, celotni organski ogljik – TOC in koncentracijo Al3+, Cu2+, CrT in Fe3+ ionov). Izvedli smo postopek čiščenja modelnih voda z adsorpcijo na aktivno oglje, zeolit ZAG 4A in zeolit ZAG CWK. Učinek čiščenja smo ovrednotili z meritvami fizikalno kemijskih parametrov in izračunom adsorpcijske učinkovitosti ter adsorpcijske kapacitete. Primerjali smo tudi ekološke vrednosti barvanja z naravnim in sintetičnim barvilom ter ocenili učinkovitost barvanja z različnimi barvili. Aktivno oglje se je izkazalo kot najučinkovitejši testiran adsorpcijski material. Po 20 urah adsorpcije se je na 20 g adsorbenta vezalo 71,6 88,6 % ionov težkih kovin ter najbolj razbarvalo modelne vode.
Ključne besede: adsorpcija, naravna barvila, čiščenje odpadne vode, modelna voda, aktivno oglje
Objavljeno v DKUM: 24.08.2021; Ogledov: 1336; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

2.
Študija izvedljivosti obdelave odpadne vode mesne industrije s flotacijo in biološkim čiščenjem : magistrsko delo
Medea Brečko, 2021, magistrsko delo

Opis: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Ključne besede: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1073; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

3.
Sinteza in karakterizacija hidrofilnih maghemitnih nanodelcev prevlečenih s citratom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Matjaž Rantaša, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje sintezo maghemitnih nanodelcev in njihovo površinsko modifikacijo s surfaktantom citronsko kislino. Namen raziskave je bil ustvariti stabilne ferofluide, ki bi lahko služili kot gonilna raztopina v procesu napredne osmoze za čiščenje odpadne vode. Preučen je bil vpliv različnih parametrov na velikost osmotskega tlaka končnega produkta. Tekom eksperimentalnega dela smo optimizirali temperaturo, množinsko razmerje med reaktanti in uporabili različne tekočine za spiranje. Najboljši rezultati so bili doseženi pri sintezi s temperaturo adsorpcije 80 ℃, v množinskem razmerju 〖Fe〗^(2+):〖Fe〗^(3+):CA (citronska kislina) 2,3:1:2,3, in čiščenju delcev z etanolom. Nanodelci so bili karakterizirani s termogravimetrično analizo (TGA), dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS), Fourierjevo transformirano infrardečo spektroskopijo (FTIR), transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) in magnetnimi meritvami, s katerimi smo določili izgubo mase, izoelektrično točko, funkcionalne skupine in magnetne lastnosti. V tej diplomski nalogi so zbrani podatki vseh sintez, ki so bile izvedene in rezultati, ki so bili izmerjeni. Podana je tudi diskusija samih rezultatov s slikami in grafi, ki so bili posneti tekom izvajanja zaključnega dela. Vrednosti osmotskega tlaka nakazujejo, da bi nekatere magnetne raztopine, pripravljene pri ustreznih reakcijskih pogojih, bile primerne za uporabo v napredni osmozi.
Ključne besede: maghemitni nanodelci, citronska kislina, osmotski tlak, napredna osmoza, čiščenje odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1447; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

4.
Rekonstrukcija čistilne naprave Mozirje
Blaž Vodončnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje čistilno napravo Loke pri Mozirju, ki je bila zgrajena leta 1991, leta 2016 pa je bila zaradi premajhnih kapacitet narejena njena rekonstrukcija. Pred obnovo je čistilna naprava delovala na potopnike ali biodiske, sedaj pa obratuje s tehnologijo biološkega čiščenja z mehanskim vpihavanjem zraka in dodatnimi nosilci biomase. Na začetku diplomskega dela je podana teorija odvajanja odpadnih voda, nato so opisani lastnosti in vzorčenje ter vrste čiščenja odpadnih voda. Na koncu dela sta opisani obe tehnologiji čiščenja odpadnih voda, in sicer pred in po rekonstrukciji čistilne naprave Loke pri Mozirju.
Ključne besede: odvajanje odpadnih voda, čistilna naprava, rotirajoči biološki kontaktorji, biološko čiščenje odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 12.03.2020; Ogledov: 2218; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

5.
Vodovod in kanalizacija : zapiski predavanj
Janja Kramer Stajnko, 2020, drugo učno gradivo

Opis: Zapiski predavanj zajemajo vsebino predmeta Vodovod in kanalizacija, ki se izvaja v 2. letniku drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Gradbeništvo, smer Gradbena infrastruktura, na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Kot pomoč pri študiju ga lahko uporabijo tudi študenti drugih študijskih smeri, ki se srečujejo s problematiko preskrbe s pitno vodo ter odvajanja odpadnih voda. Zapiski predavanj so razdeljeni v štiri vsebinske sklope, in sicer vodovod, priprava pitne vode, kanalizacija in čiščenje odpadne vode. Zajeta so področja oskrbe s pitno vodo od načinov zajemanja, hranjenja, distribucije, načrtovanja vodovodnega omrežja, do naprednih postopkov nadzora in zagotavljanja ustrezne kvalitete pitne vode. V drugih dveh vsebinskih sklopih so obravnavani načini zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadne vode od dimenzioniranja kanalizacijskega sistema v ločeni in mešani izvedbi do načinov zmanjševanja padavinskega odtoka v kanalizacijskih ceveh ter različnih možnosti čiščenja odpadne vode, ki se najpogosteje uporabljajo na sodobnih čistilnih napravah.
Ključne besede: vodovod, preskrba s pitno vodo, priprava pitne vode, kanalizacija, odvajanje odpadnih voda, čiščenje odpadne vode, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 24.01.2020; Ogledov: 2155; Prenosov: 0

6.
Sanacija rastlinske čistilne naprave Motovilci
Jože Volf, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na dejanski primer sanacije rastlinske čistilne naprave v kraju Motovilci. Predstavljen bo nastanek odpadnih vod, njihove značilnosti in čiščenje le-teh. Podrobno bom predstavil tudi delovanje rastlinske čistilne naprave v odvisnosti od toka vode skozi njih ter bolj podrobno horizontalni, vertikalni ter kombinirani sistem podpovršinskega toka vode, ki se nanaša na dejanski primer nadgradnje horizontalnega toka z vertikalnim na rastlinski čistilni napravi Motovilci. V sami sanaciji si bomo ogledali problematiko dosedanjega stanja in rešitve, vezane na kanalizacijsko omrežje, kot tudi samo rastlinsko čistilno napravo. S slikovnim gradivom bomo dodobra prikazali način gradnje grede z vertikalnim tokom, z rezultati prvih meritev pa izsledke sposobnosti sanirane rastlinske čistilne naprave.
Ključne besede: odpadne vode, čiščenje odpadne vode, horizontalni tok, vertikalni tok, prve meritve
Objavljeno v DKUM: 09.09.2019; Ogledov: 1400; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Napredne tehnologije za pred/obdelavo muljev in razvoj novih materialov iz le-teh : magistrsko delo
Simona Zvonar, Lidija Fras Zemljič, 2019, magistrsko delo

Opis: Blato, ki je nastaja na čistilnih napravah odpadnih voda, je precejšn problem. Ustrezno ravnanje z odpadno vodo je prioriteta pri upravljanju z vodami. Ne glede na to, v kolikšni meri se čistijo odpadne vode, te tvorijo določeno količino blata (0,5 kg blata/m³ odpadne vode) – pojavlja se torej kot stranski produkt, ki ga je treba odstraniti v skladu z zakonskimi predpisi. V pričujočem delu so podrobneje opisani možni zaključni postopki in odlaganje blata iz čistilne naprave za odpadne vode. V magistrskem delu smo se osredotočili na ponovno uporabo blata - za razvoj novih materialov, ki se lahko uporabljajo na področju kmetijstva kot gnojilo/ojačevalci humusa ali pa za toplotno obdelavo. Pred začetkom eksperimentalnega dela smo morali blato dehidrirati. Testiranje blata v laboratoriju za tvorbo potencialnega goriva je potekalo s kemijsko analizo, merjenjem vsebnosti vlage, določevanje kurilne vrednosti in klora.. V drugem poskusu smo na osnovi kalilnega in rastnega testa pridobili rezultate, ki kažejo, ali je blato primerno za uporabo v kmetijske namene.
Ključne besede: komunalna odpadna voda, čiščenje odpadne vode, obdelava odpadnega mulja, gnojilo, gorivo
Objavljeno v DKUM: 05.07.2019; Ogledov: 1626; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
Fotokatalitična razgradnja barvila Reactive blue 268 : diplomsko delo
Žan Napast, 2018, diplomsko delo

Opis: Tekstilne odpadne vode vsebujejo različna barvila, ki povzročajo obarvanost le teh. Zato je obarvanost eden izmed parametrov, ki predstavlja okoljski in estetski problem poleg tega pa lahko takšna voda vsebuje toksične snovi. Iz tega vidika človek dandanes posveča veliko pozornosti postopkom za razgradnjo odpadnih obarvanih vod. Diplomsko delo prikazuje fotokatalitično razgradnjo modelne vodne raztopine z onesnaževalom reaktivnega barvila Reactive Blue 268 s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka (AOP) UV/H2O2. Ugotovili smo, da je UV/H2O2 sam po sebi uspešen postopek za razgradnjo obarvane modelne vode, ob dodatku katalizatorja MnTACN (Manganov 1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) pa se uspešnost poveča. Test toksičnosti smo izvajali s pomočjo bakterij Vibrio fischeri.
Ključne besede: fotokatalitična razgradnja, napredni oksidacijski postopki, tekstilne odpadne vode, toksičnost, čiščenje odpadnih vod, barvila
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1400; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Odvajanje in čiščenje odpadnih vod na podeželju v primeru razpršene poselitve
Gregor Wurcer, 2018, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je poiskati najprimernejši način odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območjih z razpršeno poselitvijo. Opisali smo različne vzorce poselitve in statistiko poselitve države in občine Gornja Radgona. Nazorno je predstavljeno, da v celotni državi, vključno z občino Gornja Radgona, večji del prebivalstva živi na podeželju. Opisani bodo štirje načini odvajanja vod na podeželju, prav tako pa tudi primeri čiščenja z uporabo osrednje in male čistilne naprave. Podane bodo delitve čistilnih naprav po tipologiji čiščenja. V zadnjem poglavju bodo obravnavane rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod na podeželju v primeru razpršene poselitve.
Ključne besede: odvodnjavanje, čiščenje, odpadne vode, podeželje, razpršena poselitev, čistilna naprava
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 1408; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

10.
Elektronsko poslovanje komunalnih podjetij
Simon Pernovšek, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo opisuje problem uporabnikovega dostopa do informacij. Za izboljšanje komunikacije med komunalnim podjetjem in uporabnikom bi bilo smotrno uvesti dodatne komunikacijske kanale, ki uporabnikom ponujajo vpogled v uporabniške podatke in podajajo odgovore na vprašanja. Za čim bolj avtomatizirano posredovanje informacij, morajo komunalna podjetja dvigniti kakovost logistične podpore in s tem kvaliteto njihovih storitev. Uporabniki komunalnih storitev smo pri dostopu do podatkov časovno omejeni, saj ima komunalno podjetje določene uradne ure. V času uradnih ur smo lahko odsotni, zato se moramo s komunalnim podjetjem uskladiti, da bi prišli do želenih informacij ob pravem času in na pravem mestu. Vožnja do komunalnega podjetja je za zaposlene v drugih regijah okoljsko in časovno zamudna. Rešitev vidimo predvsem v načinih, ki bi uporabniku omogočala dostop do informacij in rešitev aktivnosti kjerkoli in kadarkoli. Z uvedbo spletnih portalov ima uporabnik možnost dostopa do informacij zgolj z dostopom do spleta in uporabniškimi podatki. Uporabnik lahko nemoteno uredi aktivnosti tudi ko komunalno podjetje nima uradnih ur. V magistrskem delu predstavljamo infrastrukturo in različne tehnologije, ki so vir informacij in jih spletni portal distribuira uporabniku. Z uvedbo takšnih tehnologij se digitalizirajo tudi delovni procesi in nadzor nad delom znotraj komunalnega podjetja. Nove tehnologije se razvijajo vsak dan, zato je uvedba takšnih tehnologij postala nujna.
Ključne besede: komunalno podjetje, gospodarska javna služba, oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki, spletni portal, elektronsko poslovanje, geografski informacijski sistem, e-račun
Objavljeno v DKUM: 24.05.2018; Ogledov: 1336; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (8,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici