Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo opredelili in prikazali oblike čezmejnega policijskega sodelovanje z Republiko Italijo, katerih podlaga temelji na določilih Zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o čezmejnem policijskem sodelovanju. Oblike sodelovanja smo prikazali na primeru Policijske uprave Koper. Predstavili smo najpogostejše primere splošnih oblik policijskega sodelovanja, kamor sodijo zaprosila za podatke o lastništvu vseh vrst vozil, stalnega in začasnega prebivališča, itd., kot tudi najpogostejše primere posebnih oblik policijskega sodelovanja, kamor so uvrščene različne oblike čezmejnega opazovanja in sledenja, kontrole pošiljk, delo v mešanih patruljah ter uporaba zračnih in vodnih plovil. S primeri splošnih oblik sodelovanja se srečujemo vsakodnevno in potekajo v veliki večini po elektronski pošti, saj ne gre za nujne operativne naloge, ki bi zahtevale takojšnje interveniranje. Popolnoma drugačen pristop pa zahtevajo primeri posebnih oblik policijskega sodelovanja, saj se večinoma zgodijo hipno, brez v naprej načrtovanega oz. predvidenega odvijanja dogodkov. Zaradi tega so operativno bistveno nevarnejši, zahtevnejši, vendar toliko bolj zanimivi. Zaradi tega smo v diplomskem delu poseben poudarek namenili čezmejnemu policijskemu zasledovanju v druge namene. Ugotovitve kažejo, da gre pri takšnem zasledovanju v veliki meri za zasledovanje storilcev kaznivih dejanj, ki so bili naključno ali po obvestilu zaloteni pri izvrševanju kaznivega dejanja ali neposredno po njegovi izvršitvi. Prav tako smo ugotovili, da je dejanskega zasledovanja zaradi izognitve policijski kontroli zelo malo oziroma ga skoraj ni. Kriminaliteta ne pozna državnih meja in ukinitev kontrole na notranjih schengenskih mejah je slednje le še potrdilo. Čezmejno policijsko sodelovanje pa se ne zaključi pri zatiranji kriminalitete ampak se kaže tudi ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega. Najpogostejše so hujše prometne nesreče na glavnih prometnih povezavah ob skupni državni meji, poplave, požari, itd. Izredno lepemu primeru takega sodelovanja smo bili priča julija 2022 ob doslej največjemu požaru v Republiki Sloveniji, požaru na Krasu. Slednji se je v določenih dneh širil na območje Republike Italije in obratno tako, da so pri gašenju, evakuaciji prebivalcev, usmerjanju prometa, itd., sodelovale policijske enote ter druge varnostne strukture obeh držav. Zaradi pomembnosti slednje oblike omoči, smo v diplomski nalogi pozornost namenili tudi temu.
Ključne besede: policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, preprečevanje čezmejne kriminalitete, schengenska konvencija, bilateralni sporazumi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 65
Celotno besedilo (6,24 MB)

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1936; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen in podrobno analiziran projekt Feniks v povezavi z vojaškim letališčem Cerklje ob Krki. Res je, da je projekt trenutno v fazi čakanja ponovne obravnave, vendar je ravno zaradi tega pomembno, da projekt revitaliziramo, ugotovimo kakšne so njegove logistične prednosti in slabosti, kakšno je trenutno stanje posameznih aktivnosti projekta, kaj je bilo ţe narejeno na tem projektu in kaj je še potrebno narediti. Osredotočili smo se predvsem na umestitev v prostor, razvojne faze, tako letališča kakor same umestitve Feniksa, na opredelitev vojaški in civilni del, ter si zamislili, kako bo realizacija tega projekta izboljšala zaposlitveno problematiko v Posavju. Močan, še neizkoriščen potencial za razvoj regije predstavlja obmejna lega s Hrvaško, kar odpira številne moţnosti čezmejnega sodelovanja. Prav povezava s Hrvaško pa postane nakazana zelo resna moţnost sodelovanja pri skupnem nadzoru neba obeh drţav. Po našem mnenju je Posavje primerno za logistično in servisno dejavnost za širši evropski prostor.
Ključne besede: vojaško letališče, logistična platforma, Feniks, vojaško letališče, civilno letališče, čezmejno sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2011; Ogledov: 3050; Prenosov: 232
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: V današnjem času, kjer sta najpomembnejša procesa v gospodarskem prostoru globalizacija in integracija, obmejna območja predstavljajo pomemben faktor, kajti njihove izkušnje čezmejnega sodelovanja prispevajo h krepitvi medsebojnega zaupanja, ki je v sodobni ekonomski teoriji nujno potrebno za uspešno ekonomsko aktivnost. Obmejna območja v procesu evropske integracije igrajo že tradicionalno vplivno vlogo, saj se morajo tukaj integracijski procesi odvijati najbolj intenzivno. Raziskovalno območje diplomskega dela obsega štiri NUTS 3 regije v prostoru Maribor – Gradec, ki predstavljajo del slovensko-avstrijskega obmejnega območja. Na slovenski strani je to območje statistične regije Podravje (tudi regija SI012 po Nuts klasifikaciji), ki se je v zadnjih dveh desetletjih srečevala s strukturnimi problemi v gospodarstvu in še danes dosega le 74 % BDP po PKM povprečja EU-27 in visoko stopnjo brezposelnosti. Na avstrijski strani pa raziskovalno območje zajema regije Gradec (AT221), Vzhodna Štajerska (AT224) ter Zahodna in južna Štajerska (AT225), ki se zaradi svojega hitrega razvoja, potencialov, visokotehnološke usmerjenosti ter seveda tudi zaradi neposredne bližine in delne skupne zgodovine ponujajo kot najprimernejši tuji partner za sodelovanje s Podravjem. Na čezmejne tokove med državama oz. regijami so vplivale številne družbeno gospodarske spremembe. Obravnavano območje se je do razpada Avstro-Ogrske razvijalo kot enoten prostor v okviru zgodovinske Kneževine Štajerske, in nato ločeno v okviru dveh povsem različnih politično-gospodarskih sistemov, kapitalističnega na avstrijskem Štajerskem in socialističnega v Podravju. Čeprav je Slovenija že prej sodelovala s partnerji iz Zahodne in Srednje Evrope, je po osamosvojitvi in z izgubo jugoslovanskega trga to sodelovanje še okrepila. Tako dobro sodelovanje z Avstrijo še danes potrjujejo pomembni gospodarski kazalci, kot npr. da je Avstrija največji tuji investitor v Sloveniji in četrta največja izvoznica za Slovenijo. Pomemben prelom čezmejnega sodelovanja predstavljata pridružitev Slovenije Evropski uniji leta 2004 in vstop v schengensko območje konec leta 2007, saj mu s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi, dodata še večji zagon. Kljub integraciji med evropskimi regijami ostajajo ekonomske in socialne razlike. V Evropski uniji ukrepe za zmanjšanje teh regionalnih razlik izvaja kohezijska politika, ki deluje po sistemu finančne solidarnosti preko različnih finančnih instrumentov. Te pomoči je Slovenija deležna že od leta 1993, najprej v okviru predpristopne pomoči programa Phare, po letu 2004 pa iz evropskih pobud Skupnosti Interreg. Problem predstavlja le usklajevanje čezmejnih projektov sodelovanja z Avstrijo na regionalni ravni, ki pri nas še ni institucionalizirana, zato se določene oblike sodelovanja zaenkrat izvajajo preko različnih organizacij (razvojnih agencij, svetovalnic, gospodarskih zbornic, izobraževalnih ustanov, tehnoloških parkov …), katerih vloga je opisana v sedmem poglavju. Možnosti za intenziviranje sodelovanja so še velike, predvsem na gospodarskem področju. V večji meri bo potrebno izkoristiti prednostno lego ob panevropskih prometnih koridorjih V in X ter gospodarstvo graditi na prenosu znanja in tehnologij, kot narekuje Lizbonska strategija. Zadnje poglavje predstavlja študijo primera dveh dinamičnih con gospodarjenja – Cargo Center Graz (logistični center) in Poslovno-proizvodna cona Tezno, ki sami uspešno poslujeta, vendar druga na drugo gledata kot na konkurenco in ne kot na partnerja, s katerim bi z intenzivnejšim čezmejnim sodelovanjem pripomogla k posledično hitrejšemu regionalnemu razvoju.
Ključne besede: čezmejno sodelovanje, gospodarski kazalci, socialno-gospodarsko povezovanje, obmejna območja, regionalni razvoj, prometno-logistična središča
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 2798; Prenosov: 344
Celotno besedilo (7,36 MB)