1. Analiza izravnalnega ukrepa čezmejno zasledovanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljaž Krčmar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo proučuje izravnalni ukrep čezmejno zasledovanje kot posebno pooblastilo, ki je bilo vključeno in je postalo del pravnega reda Republike Slovenije z njenim pristopom k schengenskemu območju in podpisom Schengenske konvencije. Poudarili smo ključno vlogo uravnoteženosti zakonske ureditve tega ukrepa, ki je ključnega pomena za ohranjanje temeljnih evropskih vrednot, zagotavljanje varnosti ter zaščito človekovih pravic in svoboščin, obenem pa omogoča represivnim organom učinkovit boj proti kriminaliteti.
Naloga je temeljita analiza zakonske ureditve v Republiki Sloveniji ter argumentacija za vključitev tega pooblastila v evropski pravni red. Osredotočili smo se na izvor pooblastila, podobna pooblastila v smislu poseganja v pravice in svoboščine, ter na bistvene pravice, ki jih to pooblastilo zadeva.
Naloga je razdeljena v teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo uporabili primarno in sekundarno analizo virov ter povzeli strokovno in znanstveno literaturo v povezavi z izbrano tematiko. Empirični del zajema kvalitativno raziskavo uporabe 41. člena Schengenske konvencije na primeru Republike Slovenije ter njenih organov pregona.
Ključne besede: mednarodno policijsko sodelovanje, Schengennska konvencija, policijska pooblastila, izravnalni ukrepi, čezmejno sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. Čezmejno policijsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo: primer Policijske uprave Koper : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Družina, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opredelili in prikazali oblike čezmejnega policijskega sodelovanje z Republiko Italijo, katerih podlaga temelji na določilih Zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o čezmejnem policijskem sodelovanju. Oblike sodelovanja smo prikazali na primeru Policijske uprave Koper. Predstavili smo najpogostejše primere splošnih oblik policijskega sodelovanja, kamor sodijo zaprosila za podatke o lastništvu vseh vrst vozil, stalnega in začasnega prebivališča, itd., kot tudi najpogostejše primere posebnih oblik policijskega sodelovanja, kamor so uvrščene različne oblike čezmejnega opazovanja in sledenja, kontrole pošiljk, delo v mešanih patruljah ter uporaba zračnih in vodnih plovil. S primeri splošnih oblik sodelovanja se srečujemo vsakodnevno in potekajo v veliki večini po elektronski pošti, saj ne gre za nujne operativne naloge, ki bi zahtevale takojšnje interveniranje. Popolnoma drugačen pristop pa zahtevajo primeri posebnih oblik policijskega sodelovanja, saj se večinoma zgodijo hipno, brez v naprej načrtovanega oz. predvidenega odvijanja dogodkov. Zaradi tega so operativno bistveno nevarnejši, zahtevnejši, vendar toliko bolj zanimivi. Zaradi tega smo v diplomskem delu poseben poudarek namenili čezmejnemu policijskemu zasledovanju v druge namene. Ugotovitve kažejo, da gre pri takšnem zasledovanju v veliki meri za zasledovanje storilcev kaznivih dejanj, ki so bili naključno ali po obvestilu zaloteni pri izvrševanju kaznivega dejanja ali neposredno po njegovi izvršitvi. Prav tako smo ugotovili, da je dejanskega zasledovanja zaradi izognitve policijski kontroli zelo malo oziroma ga skoraj ni. Kriminaliteta ne pozna državnih meja in ukinitev kontrole na notranjih schengenskih mejah je slednje le še potrdilo.
Čezmejno policijsko sodelovanje pa se ne zaključi pri zatiranji kriminalitete ampak se kaže tudi ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega. Najpogostejše so hujše prometne nesreče na glavnih prometnih povezavah ob skupni državni meji, poplave, požari, itd. Izredno lepemu primeru takega sodelovanja smo bili priča julija 2022 ob doslej največjemu požaru v Republiki Sloveniji, požaru na Krasu. Slednji se je v določenih dneh širil na območje Republike Italije in obratno tako, da so pri gašenju, evakuaciji prebivalcev, usmerjanju prometa, itd., sodelovale policijske enote ter druge varnostne strukture obeh držav. Zaradi pomembnosti slednje oblike omoči, smo v diplomski nalogi pozornost namenili tudi temu.
Ključne besede: policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, preprečevanje čezmejne kriminalitete, schengenska konvencija, bilateralni sporazumi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 66
Celotno besedilo (6,24 MB) |
3. Razvoj in uporaba inštrumentov policijskega sodelovanja v Evropski uniji : magistrsko deloRobert Furman, 2019, magistrsko delo Opis: Razvoj policijskega sodelovanja v Evropski uniji (EU) temelji na primarnem zakonodajnem okviru, ki določa, da spada to področje pod deljeno pristojnost Evropske unije in države članice. Z deljeno pristojnostjo na področju politike, imenovane območje svobode, varnosti in pravice je Evropski uniji tako dovoljeno le toliko, kolikor lažje, bolj učinkovito in bolje se ukrepi izvedejo na ravni Unije, kot pa da se razvoj prepusti izključno posameznim državam članicam. Takšen razvoj ima svoje prednosti in slabosti. Omogoča kolikor toliko harmoniziran razvoj policijskega sodelovanja na celotnem območju EU, lahko pa omejuje samoiniciativnost držav članic, ki najbolje vedo, kje so njihovi ključni varnostni izzivi. Eden izmen inštrumentov čezmejnega policijskega sodelovanja je Sklep Sveta 2008/615/PNZ, poznan tudi kot Prümski sklep. Uporabnost in izvajanje enega izmed možnih ukrepov, to je skupno operacijo, kot jo določa 17. člen Prümskega sklepa, je Republika Slovenija zaradi varnostne situacije v 2015 in 2016 uporabila v praksi tudi sama. Tako imenovana migrantska kriza je od varnostnih organov v državi zahtevala številčno veliko resursov in tudi pomoč iz več držav Evropske unije, ki je bila v tistem času zelo dobrodošla, hkrati pa je prispevala k razvoju skupne varnostne kulture in razmišljanju o potencialih razvoja Evropske policijske postaje.
Novo izvoljeni vodje EU bodo morali hitro po volitvah v Evropski parlament maja 2019 ljudem ponuditi ukrepe, ki bodo zavarovali zaupanje v varnost in sodelovanje v Uniji. Inštrumenti in ukrepi čezmejnega sodelovanja, ki gradijo zaupanje, lahko pripomorejo k temu. V nalogi smo preverili in potrdili, da zakonodajni akt EU s področja zagotavljanja javne varnosti, ki je bil v obdobju migrantske krize v Republiki Sloveniji dejansko uporabljen, lahko nudi učinkovito pravno podlago za skupno sodelovanje policij in s tem utrjuje ustreznost zakonodajnih ukrepov EU ter delovanja EU. Z ramo ob rami so slovenski policisti in policisti iz različnih držav EU izvajali skupne naloge za zagotavljanje javne varnosti na območjih Slovenije, kjer so to razmere najbolj zahtevale. Mnenje teh policistov je, da so takšna oblike skupnega dela pomembna za krepitev mednarodnega policijskega sodelovanja. To smo v nalogi tudi ustrezno empirično dokazali. Nadaljnji razvoj teh skupnih oblik dela na nivoju EU bi, po naših ugotovitvah, lahko pomembno prispeval k varnosti državljanov EU in tudi širše.
Ključne besede: policija, policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, skupne operacije, Prümski sklepi, migrantska kriza, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.05.2019; Ogledov: 1528; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1005,85 KB) |
