| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZVRŠBA V DAVČNEM POSTOPKU IN ČEZMEJNI VIDIK
Tanja Miličić, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Slovenija je članica Evropske unije in pravni red Evropske unije je del slovenske zakonodaje. To pomeni, da se mora Slovenija prilagajati tudi na področju davčne zakonodaje in spremembam, ki to področje spremljajo. Pobiranje davkov je ena najstarejših pravic posamezne države. Države s pobiranjem davkov zadovoljujejo javne interese in uresničujejo svojo suverenost. Daleč v zgodovino pa sega tudi neizpolnjevanje davčnih obveznosti. Problem nastane, ko država zaradi neplačila ne more pobrati odmerjenega davka. Konflikti med davčnimi zavezanci in davčnimi organi se pojavljajo že znotraj domicilne države, še več težav pa je zaznati izven meja posamezne države. V magistrski nalogi sem se opredelila do izvršbe v davčnem postopku, najprej v slovenskem davčnem prostoru, nato pa analizirala tudi čezmejni vidik davčne izvršbe in medsebojno pomoč ter vzajemno sodelovanje pri izmenjavi informacij, ki omogočata lažjo poravnavo neplačanih davčnih obveznosti. Države članice si prizadevajo za zajezitev davčne nediscipline, pri tem pa se poslužujejo različnih ukrepov. Mednarodno sodelovanje in upravna pomoč pri izmenjavi informacij med državami članicami EU sta izjemnega pomena za uspešno davčno poslovanje in na področju pobiranja davščin. Vsaka država lahko izbira sebi prilagojen davčni sistem. Vendar države z oblikovanjem direktiv, sklepov in uredb skrbijo za to, da se davčni sistemi držav razvijajo v isto smer, se harmonizirajo in omogočajo boljše sodelovanje med davčnimi upravami pri nadzoru in pobiranju davkov. V nalogi sem se posebej opredelila še do hrvaškega davčnega sistema in primerjala zakonodajo davčne izvršbe v Sloveniji in v sosednji Republiki Hrvaški.
Ključne besede: izvršba, davčni postopek, davčni nadzor, medsebojna upravna pomoč, čezmejna davčna izvršba, mednarodno sodelovanje v davčni izvršbi, obrazci v postopku medsebojne upravne pomoči
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 1628; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
PRISILNA IZVRŠITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI NA DOLŽNIKOVO PREMOŽENJE V DRUGIH ČLANICAH EU
Boštjan Arzenšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Izvršilni postopek imajo na voljo upniki kot prisilni postopek za izvršitev obveznosti, kadar dolžnik svojih obveznosti ne izvrši prostovoljno. Pomeni prisilno izvršitev dolžnikovih obveznosti. Glede na predmet izvršbe poznamo več različnih vrst izvršbe. Čeprav imamo z izrazom izvršba največkrat v mislih prisilno izterjavo denarnih obveznosti dolžnika, je lahko predmet izvršilnega postopka tudi, da mora nekdo nekaj storiti, dopustiti ali opustiti. Z vstopom Slovenije v EU se je povečala mobilnost premoženja v druge države članice EU, kar zagotovo prinaša za podjetja številne prednosti pri delovanju na trgu EU in širše. Ne glede na prednosti prinaša članstvo zahtevnejše postopke na področju izvršbe, saj lahko ima dolžnik premoženje v različnih članicah EU, kjer so veljavne različne nacionalne zakonodaje. To ni izziv samo za pravne osebe, ampak tudi za Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Za davčne obveznosti namreč vselej velja, da gre za prisilno dajatev, ker davčni zavezanci zanje niso deležni neposrednih koristi ali protiuslug s strani države. Davčni prihodki so namreč potrebni za delovanje države. Čeprav gre za prisilno dajatev, se od davčnih zavezancev pričakuje prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti v predpisanih rokih. V nasprotnem primeru davčni organ sproži postopek davčne izvršbe z namenom prisilnega poplačila davčnih obveznosti iz premoženja davčnega zavezanca. Zaradi omenjenih razlogov ni nujno, da se premoženje zavezanca nahaja v Sloveniji, ampak je lahko v drugi državi članici EU ali celo širše. V magistrskem delu so predstavljeni postopki, ki jih ima FURS na voljo za izterjavo davčnih obveznosti, kadar se premoženje slovenskega davčnega zavezanca nahaja v drugi državi članici EU in v okviru prava EU za izvršbo, delno pa tudi postopki, ki jih imajo na voljo ostali pravni subjekti v Sloveniji in EU za prisilno izvršitev obveznosti.
Ključne besede: davčna izvršba, evropski izvršilni postopek, čezmejna izterjava davščin
Objavljeno v DKUM: 02.03.2016; Ogledov: 2095; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici