SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var. cepa)
Dejan Jakob, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2006 in 2007 je bil v Lipovcih v Prekmurju izveden mikroposkus z dvanajstimi gnojilnimi obravnavanji z dušikom (N) dodanem z gnojiloma KAN in ENTEC na čebuli hibrida Daytona F1. Odmerki so bili 0, 60, 120, 240 kg N ha-1 ter odmerek določen na podlagi Nmin analize tal. Dodani dušik je statistično značilno vplival na tržni pridelek čebule, med posameznimi odmerki N pa ni bilo razlik (pridelek je dosegal 30,4 do 34,6 t ha-1). Pri morfoloških lastnostih je bila največja širina čebule dosežena pri obravnavanju, kjer je bilo dodanih 120 kg N ha-1. Na skladiščno sposobnost dodana količina dušika ni vplivala, značilen je bil vpliv oblike dodanega mineralnega dušika. Ob uporabi gnojila ENTEC je za 3,6 % manj propadle čebule kot pri gnojilu KAN. Ostanki Nmin v tleh so v prvem letu pri KAN-u povprečno znesli 164,8 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 134,3 kg N ha-1 v drugem letu pa pri KAN-u 79,5 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 98,8 kg N ha-1.
Ključne besede: čebula, gnojenje, dušik, ostanek Nmin, pridelek
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2564; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule
Martina Rajh, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2013 smo na dveh kmetijah ugotavljali učinkovitost sedmih škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule. Poskusne parcelice so bile razporejene v naključnem blok sistemu v štirih ponovitvah. Ocenjevali smo stopnjo napada škrlatne pegavosti (Alternaria porri), stopnjo učinkovitosti po Abbotu, pridelek in delež propadle čebule. Pri stopnji napada s škrlatno pegavostjo ni bilo statistično značilnih razlik med škropilnimi programi. V prvem poskusu je bila ugotovljena najvišja stopnja učinkovitosti po Abbotu pri škropilnem programu sestavljenem iz kombinacije mankozeb + metalaksil-M + azoksistrobin. V drugem poskusu nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Pridelki čebule so bili najvišji pri obravnavanjih, kjer smo čebulček ob sajenju razkužili in čebulo nato med rastno dobo škropili z bakrovimi pripravki (prvi poskus) ali s kombinacijo mankozeb + metalaksil-M + azoksistrobin + iprodion (drugi poskus). Slednja kombinacija, brez uporabe snovi iprodion, se je izkazala kot najučinkovitejša glede zmanjšanja izgub pridelka čebule, ugotovljenih ob spravilu čebule, ne glede na razkuževanje čebulčka ob sajenju.
Ključne besede: čebula, bolezni, fungicidi, učinkovitost
Objavljeno: 19.12.2013; Ogledov: 1209; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (661,09 KB)

3.
4.
Vpliv prekrivanja nasada čebule s slamo na zatiranje plevelov, škodljivcev in bolezni čebule
Tadej Iršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na posestvu poljedelske kmetije Majerič v Moškanjcih izvedli poskus prekrivanja nasada čebule s slamo. Poskusne parcelice so bile pokrite s slamo v dveh različnih debelinah (4 in 8 cm) v treh različnih terminih (2., 17. in 25. april). Spremljali smo razvoj čebule, zdrav ter okužen pridelek, populacije plevelov, stopnje napada čebulne muhe (Delia antiqua Meigen) in tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) ter stopnje okužb zaradi čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.). Najboljši rezultati glede razvoja čebule so se pokazali pri prekrivanju s tanjšo plastjo slame v najkasnejšem terminu, najvišji pridelek znotraj poskusnih obravnavanj pa je bil dosežen pri obravnavanjih pokritih v zadnjem terminu z debelejšo plastjo slame. Slamnata zastirka je najbolje zatrla enoletne plevele, na večletne ni imela večjega vpliva. Na napad škodljivcev debelina zastirke ni imela značilnega vpliva, manjše razlike so bile le med termini. Prav tako zastirka iz slame ni imela večjega značilnega vpliva na okužbo z boleznimi, zaznane so bile le manjše razlike med termini in debelinama zastirke.
Ključne besede: čebula, zastirka, slama, pleveli, bolezni
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 541; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

5.
Primerjava učinkovitosti integriranega in ekološkega škropilnega programa na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči)
Ema Ileršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Z namenom primerjanja učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni pri dveh škropilnih programih (7 aplikacij pripravkov letno) je bil izveden poljski poskus v nasadu čebule cv. Ptujski rdeči. Preučevali smo naslednje škodljive organizme (PseudoPseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integriran škropilni program (INT) je temeljil na uporabi naslednjih aktivnih snovi pripravkov: Cu-hidroksid, azoksistrobin, mankozeb, metalaksil, ciprodinil, fludioksonil, dimetoat in sintetični piretroidi. Alternativni ekološki škropilni program (EKO) je temeljil na uporabi pripravkov na podlagi izločkov alg (Frutogard), Cu-glukonata (Labicuper), Cu-hidroksida, Bacillus subtilis (Serenade), kisle gline (Ulmasud), izločkov rastline Reynoutria sachalinensis (Milsana) in naravnih piretrinov. INT program je zagotovil značilno višjo učinkovitost zatiranja vseh preučevanih škodljivih organizmov. Kljub nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri EKO programu, ugotovljen pridelek na EKO parcelicah ni bil statistično značilno nižji od tistega na INT parcelicah. Škropljenja smo izvajali s tremi različnimi tipi šob (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). Pri INT programu so šobe imele značilen vpliv na učinkovitost pripravkov, med tem ko pri EKO programu šobe niso imele značilnega vpliva na učinkovitost pripravkov.
Ključne besede: čebula, bolezni škodljivci, zatiranje, šobe, ekološka in integrirana pridelava
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 667; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (700,11 KB)

6.
Vpliv dodajanja močil na stopnjo napada bolezni ter škodljivcev in na učinkovitost ffs apliciranih v nasadu čebule
Janko Golob, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) lahko dosežemo z uporabo močil, s čimer se usmerimo v trajnostno kmetijstvo. V letu 2015 smo na poljedelski kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poskus za preizkušanje vpliva močil na učinkovitost FFS za zatiranje bolezni in škodljivcev čebule. Poskusne parcelice smo tretirali s štirimi različnimi škropilnimi programi (ekološki, kontaktni, sistemični in kontaktno-sistemični), ki smo jim dodali štiri različna močila (Dash – metilirano olje; Nu-film – smola iglavcev; Break Thru in Sylwet –silikonski omočili). Analizirali smo pojav čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.) ter stopnjo napada tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.). Močili Dash in Nu-film sta povečala učinkovitost kontaktnih pripavkov in pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi, torej fungicidov in insekticidov. Močili Break Thru in Sylwet sta nekoliko povečali učinkovitost sistemičnih fungicidov, pri insekticidih pa je bil učinek manjši. Največjo količino pridelka smo dosegli v kombiniranem in sistemičnem škropilnem programu ob dodatku močil Dash in Nu-film. Močila so izboljšala učinkovitost škropilnih programov, vendar jih je najbolj smiselno dodajati kontaktnim škropilnim pripravkom.
Ključne besede: čebula / bolezni / škodljivci / močila / zatiranje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 498; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (667,33 KB)

7.
Preučevanje alternativnih pripravkov za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci
Matic Leben, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V sezoni 2016 je bil narejen poljski poskus, namen katerega je bila analiza možnosti zmanjšanja stopnje napada čebule (sorta 'Ptujski rdeči') od bolezni in škodljivcev z uporabo alternativnih pripravkov za varstvo čebule znamke EM™ (EM-5, EM Naturalnie Aktywny in EM OGROD), ki temeljijo na združbi efektivnih mikroorganizmov in rastlinskih izvlečkov. Učinkovitost EM mikrobnih pripravkov za zatiranje bolezni in škodljivcev smo primerjali z nekaterimi pripravki, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi (baker, žveplo, kisle gline, karbonati …), in pripravki, ki jih uporabljamo v integrirani pridelavi. Od povzročiteljev bolezni smo preučevali napad gliv iz rodov Peronospora, Alternaria, Fusarium, Stemphylium, Botrytis in bakterij Erwinia ter Burkholderia, od škodljivcev pa tobakovega resarja (Thrips tabaci L.). Škropilni program, sestavljen iz EM pripravkov, je v primerjavi s kontrolo napad bolezni zmanjšal za 20 do 45 %, alternativni program z ekološkimi pripravki za 50–90 % in integrirani program za 70–96 %. Dosežene stopnje zmanjšanja stopnje napada od resarja so bile bistveno nižje.
Ključne besede: čebula, bolezni, škodljivci, mikrobiološki pripravki, EM™
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 243; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (814,54 KB)

8.
Vpliv parametrov aplikacije na oblikovanje depozita škropilne brozge na listih čebule
Marijan Sirk, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Aplikacijska tehnika ima velik vpliv na učinkovitost delovanja fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zatiranje škodljivih organizmov na čebuli. Na tem področju nimamo veliko informacij, še posebej glede vpliva tehnike na zmanjševanje zanašanja FFS. Izvedli smo poljski poskus, v katerem smo preučevali vpliv parametrov aplikacije in dodajanja močila Break Thru® (kopolimer tri-siloksana) na oblikovanje depozita škropilne brozge na površju listov čebule. Značilnosti depozita smo prikazali z uporabo testnih lističev, občutljivih za vodo (angl. WSP), in z meritvami koncentracije barvila tartrazin (E102), izluženega iz filtrirnega papirja ter s površja listov čebule. Aplikacijo škropilne brozge smo izvedli s standardno poljedelsko škropilnico, umerjeno na porabo vode 200 ali 400 l/ha. Testirali smo šobe TeeJet® XR 11002, 11004; TeeJet® Twin 60 11002, 60 11004 in TeeJet® Turbo Twin 60 11002 ali 60 11004. Statistična analiza je pokazala značilne razlike med depoziti barvila tartrazin, ki so jih različne šobe oblikovale na različnih delih zelenja čebule. Šoba TeeJet® Twin je deponirala značilno več barvila na listju čebule kot drugi dve testirani šobi. Povečanje porabe vode iz 200 l/ha na 400 l/ha ni značilno povečalo depozita barvila. Učinek dodajanja močila Break-Thru je bil pri različnih šobah različen in je povzročil povečanje depozita na različnih delih listov čebule.
Ključne besede: čebula, škropivo, škropljenje, šobe, močilo
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 57; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici